RAZVOJ ŠTUDENTSKEGA ORGANIZIRANJA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI
V burnih 80. letih so študenti, organizirani v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), igrali pomembno vlogo predvsem pri liberalizaciji in demokratizaciji slovenske družbe. Konec desetletja, leta 1989, se je ZSMS razdelil na več delov. Del članstva se je izrazito politiziral in vključil v novonastalo Liberalno stranko, pozneje Liberalno demokracijo Slovenije, iz mladinskega dela ZSMS se je razvil Mladinski svet Slovenije, iz Univerzitetne konference (UK) ZSMS pa sta izšli Študentska organizacija Univerze v Ljubljani ter Študentska organizacija Univerze v Mariboru, ki sta delovali na področju edinih takrat obstoječih univerz v Sloveniji.
Leta 1990 so bile na obeh univerzah izpeljane prve neposredne in tajne volitve v študentska parlamenta. Študentska parlamenta sta sprejela akta o ustanovitvi ŠOU LJ in ŠOUM.
Pomemben del študentskega samoorganiziranja v obdobju pred osamosvojitvijo so predstavljali lokalni študentski klubi, ki jih najdemo po celotni Sloveniji. Čeprav zametki posameznih klubov segajo v 30. leta prejšnjega stoletja, je prelomen datum zanje 16. junij 1994. Gre za dan, ko je nastala Zveza ŠKIS, ki danes povezuje 58 študentskih klubov (po svoji organiziranosti gre za društva).
Istega leta je bil sprejet Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 in 59/19; ZSkuS), ki še danes daje pravno podlago za delovanje študentskih organizacij.
Na podlagi ZSkuS in s sprejemom Študentske ustave sta leta 1997 zbora ŠOU LJ in ŠOUM ustanovila Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), leta 2003 pa je potekala prva seja najvišjega organa študentskega organiziranja v Sloveniji, Skupščine ŠOS. Na tej seji je bilo izvoljeno prvo vodstvo ŠOS.
Z ustanovitvijo tretje javne univerze, Univerze na Primorskem, se je povezovanje študentov začelo v Slovenski Istri, kjer je nastala Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in se kot najmlajša članica pridružila ŠOS v letu 2004.
Študentske organizacije, kamor spadajo študentske organizacije visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, so tako organizacije sui generis. Delujejo skladno z akti, ki jih sprejemajo kot avtonomne in samoorganizirane skupnosti študentov, v določenih vidikih pa so podvržene zakonodaji, ki veljajo za osebe javnega prava. Študentski klubi pa so organizirani skladno z Zakonom o društvih. Tisti, ki izpolnjujejo pogoje iz aktov ŠOS, pa prejmejo tudi status Študentske organizacije lokalne skupnosti (ŠOLS).
ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA SLOVENIJE (ŠOS)
V krovno organizacijo, ŠOS, se združujejo slovenske študentke in študenti, ki študirajo v Sloveniji ali v tujini. ŠOS se kot stanovska organizacija vseh slovenskih študentk in študentov zavzema za uresničevanje in varovanje njihovih interesov in potreb na slovenskih fakultetah, akademijah, visokih in višjih strokovnih šolah ter visokošolskih zavodih v tujini.
Vsaka organizacijska oblika ŠOS sooblikuje delovanje krovne organizacije skozi imenovanje in aktivno participacijo svojih predstavnikov v organih ŠOS, obenem pa skrbi za uspešno uresničevanje študentskih interesov na lastni univerzitetni oziroma lokalni ravni. ŠOS si kot krovna nacionalna študentska organizacija prizadeva vplivati zlasti na izboljšanje študijskih razmer in možnosti za študij, na izboljšanje socialnega položaja študentov ter sooblikovati in prispevati k razvoju obštudijskih in interesnih dejavnosti. Te cilje uresničuje predvsem z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju nacionalne politike in programov na področju visokošolskega izobraževanja, štipendiranja, študentskega bivanja, študentskega dela itd. Veliko pozornosti posveča tudi problematiki zdravstvenega varstva študentov in zaposlovanju mladih diplomantov. ŠOS institucionalno sodeluje z ministrstvi preko Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, pa tudi Sveta Vlade RS za mladino ter Sveta Vlade RS za visoko šolstvo in njihovih delovnih skupin. Študenti imajo, na predlog predsedstva ŠOS, svojega predstavnika tudi v Nadzornem svetu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter dva predstavnika v svetu Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu..
Pri urejanju posameznih vprašanj je sodelovanje najaktivnejše z ministrstvom pristojnim za visoko šolstvo, kar je trenutno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; ter Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Da bi bilo uresničevanje na nacionalni ravni sprejetih odločitev kar se da učinkovito, uspešno in hitro tudi na univerzitetni in lokalni ravni, študentske organizacije univerz in študentski klubi njihovo izvajanje usklajujejo v okviru organov ŠOS. Hkrati se intenzivno povezujemo tudi s študentskimi sveti univerz ter drugimi pomembnimi študentskimi telesi in združenji. To počnemo tudi na mednarodni ravni, npr. v okviru krovne Evropske študentske organizacije (European Students’ Union - ESU) ter sorodnih organizacij jugovzhodne Evrope (South Eastern Initiatives - SEI).
ŠOS kot krovna organizacija združuje 54 organizacijskih oblik (OO ŠOS). Mednje spada 50 študentskih organizacij lokalnih skupnosti (ŠOLS), ki hkrati spadajo tudi med lokalne študentske klube, ter tri študentskimi organizacijami univerz. Te so javnosti bolj znane kot Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ), Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP). Te organizacije igrajo ključno vlogo pri zastopanju in zagovarjanju interesov študentov na svojih univerzah in se osredotočajo na izboljšanje študijskih in življenjskih pogojev študentov v univerzitetnih središčih.
Pomemben del ŠOS je tudi Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), ki je organizirana kot zveza društev in združuje lokalne študentske klube. Zveza skrbi za povezovanje študentov iz različnih regij Slovenije, podpira lokalne iniciative in projekte. Študentski klubi, organizirani kot društva, so razpršeni po celotni Sloveniji in nudijo podporo študentom na lokalni ravni. Ti klubi omogočajo študentom, da sodelujejo v različnih kulturnih, športnih in izobraževalnih aktivnostih ter se ukvarjajo z vprašanji, ki so specifična za njihove lokalne skupnosti. Skupaj tvorijo mrežo, ki študentom zagotavlja obsežno podporo in priložnosti za aktivno udeležbo v študentskem življenju.
Notranja organizacijska struktura ŠOS odraža kompleksnost in funkcionalnost, ki sta značilni za delovanje državnih institucij in izhaja iz preteklih ureditev študentske organiziranosti. Z jasno določenimi organi in njihovimi pristojnostmi ŠOS stremi k zagotavljanju transparentnosti, odgovornosti in učinkovitosti v svojem delovanju.
Najvišji organ odločanja v okviru študentskega organiziranja je njeno predstavniško telo, Skupščina ŠOS. V Skupščino se združujejo predstavniška telesa (zbori) treh študentskih organizacij univerz (42 poslancev ŠOU LJ, 19 poslancev ŠOUM in 12 poslancev ŠOUP) ter po en predstavnik (skupaj 51 svetnikov) vsake študentske organizacije lokalne skupnosti (ŠOLS; študentskega kluba). Trenutno tako skupščina šteje 124 članov. Skupščina ŠOS imenuje predsednika in generalnega sekretarja ŠOS, sprejema akte ter potrjuje finančne načrte in poročila. Prav tako sprejema resolucije in memorandume, ki so vsebinski dokumenti na področju študentske problematike.
Predsedstvo je izvršilni organ ŠOS. Sestavljajo ga predsednik ŠOS, predsedniki izvršilnega organa vsake študentske organizacije univerze oziroma Sveta ŠOLS ter po en predstavnik vsake študentske organizacije univerze in en predstavnik Sveta ŠOLS ki ga imenuje študentski zbor te študentske organizacije univerze oziroma Svet študentskih klubov. Predsedstvo ima tako 9 članov, štirje izmed njih vodijo posamezni vsebinski odbor ŠOS.
Nadzorna komisija ŠOS (NK ŠOS) izvaja nadzor nad poslovanjem organov ŠOS in OO ŠOS, sestavljena pa je iz po dveh predstavnikov vsakega ŠOU ter dveh predstavnikov ŠOLS, kar pomeni, da ima NK ŠOS skupaj 8 članov.
Razsodišče ŠOS je samostojen organ, pristojen za odločanje v sporih med organi ŠOS in med njegovimi organizacijskimi oblikami. Presoja tudi o odgovornosti predstavnikov organov ŠOS in njegovih organizacijskih oblik v skladu s pravili ŠOS ter presoja skladnost poslovanja organizacijskih oblik ŠOS z ustreznimi akti. Sestavljeno je iz po dveh predstavnikov vsakega ŠOU ter dveh predstavnikov ŠOLS, predseduje pa mu zunanji strokovnjak. Razsodišče ŠOS skupaj šteje 9 članov.
V središču vsebinskega delovanja ŠOS so odbori, ki naslavljajo specifična področja študentskega življenja in izobraževanja. Ti odbori omogočajo ŠOS, da se učinkovito odziva na potrebe in izzive študentske skupnosti, hkrati pa zagotavljajo, da organizacija ostaja v stiku z aktualnimi temami in trendi. Preko njihovega dela ŠOS oblikuje politike in iniciative ter zagotavlja, da so glasovi študentov slišani in upoštevani na vseh ravneh odločanja.
Odbor za visoko šolstvo in izobraževanje se ukvarja predvsem z vprašanji sistemske in vsebinske narave v našem visokošolskem sistemu. Osrednje teme, ki jih pokriva so: bolonjski proces in njegova implementacija ter evalvacija; zakonodaja s področja visokega šolstva; financiranje visokega šolstva; zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. V povezavi s temi temami se odbor loteva tudi projektov, kot so organizacije konferenc in strokovnih dogodkov; izobraževanje evalvatorjev študentov in drugo. Osrednji cilj dela odbora je zagotoviti kakovosten, vsem študentom pod enakimi pogoji dostopen in mednarodno primerljiv študij v odprtem in povezanem slovenskem visokošolskem prostoru.
Odbor za socialna in zdravstvena vprašanja se ukvarja s širokim spektrom različnih področij, ki se med seboj povezujejo in vplivajo na socialni položaj študentov. Za uspešno dokončanje študija morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki študentom nudijo stabilno okolje, v katerem lahko v svoj čas v prvi vrsti posvetijo študiju. Prednostna področja so štipendiranje, študentsko delo in zaposlovanje, (subvencionirano) bivanje študentov, študentske družine, subvencionirana študentska prehrana, duševno zdravje, zdravstveno zavarovanje in zdravstvene pravice študentov, dohodnina in ostali vidiki finančne in materialne (ne)enakosti med študenti.
Odbor za mednarodno sodelovanje skrbi za vpetost slovenskega študentskega organiziranja v ESU ter za regionalno sodelovanje s študentskimi organizacijami predvsem s področja Balkana (SEI). Pri delu ostalih odborov pomaga z zagotavljanjem stikov s tujimi sorodnimi organizacijami in skrbi za pretok informacij ter primerov dobrih praks, dobre tuje zakonodaje. Odbor spremlja tudi procese internacionalizacije in mobilnosti v visokem šolstvu ter njihove morebitne posledice za študente v Sloveniji.
Odbor za obštudijske in interesne dejavnosti študentov skrbi za koordinacijo pri skupnih projektih ŠOS in OO ŠOS ter za informiranje in promocijo dela Študentske organizacije Slovenije. Namen odbora je zagotavljanje pogojev izvajanja in povečanja prepoznavnosti obštudijskih in interesnih dejavnosti s področja izobraževanja, sociale, zdravstva, varstva okolja, športa in kulture. Odbor posredno skrbi za zagotavljanje informiranosti študentov ter ostale javnosti o družbenokritičnih, okoljskih in ekonomskih temah.
STALNI PROJEKTI ŠOS
ŠOS z javnim pooblastilom vodi uradno evidenco študentskega dela, v kateri se zbirajo podatki o izdanih in obračunanih napotnicah študentskega dela. Preko spletnega portala lahko dijaki in študenti pregledujejo opravljeno delo ter opravijo izpis, s tem pa pri iskanju prve zaposlitve izkazujejo že pridobljena znanja in izkušnje. Podatki o izdanih in obračunanih napotnicah so na voljo tudi Finančni upravi RS ter Inšpektoratu RS za delo, ki s tem lažje izvajajo nadzor nad panogo študentskega dela.
Častim 1/2 litra je tradicionalen projekt ŠOS, ki spodbuja in organizira priložnostne donacije krvi med mladimi. Študentska krvodajalska akcija poteka dvakrat letno, aprila in oktobra po različnih krajih po Sloveniji. Z veseljem ugotavljamo, da se vedno več mladih odloča za darovanje krvi in na ta način pomaga reševati zdravje in življenje ljudi. S svojim zgledom želimo mladi postaviti zgled in spodbuditi ostale k darovanju krvi. Namen projekta je spomniti, da je solidarnost za družbo izredno pomembna vrednota.
Na podlagi Zakona o subvencionirani študentski prehrani ŠOS z javnim pooblastilom in s ciljem zagotavljanja toplega iz zdravega obroka za študente, opravlja določene naloge pri izvajanju sistema subvencionirane študentske prehrane (SŠP), ki je bil vzpostavljen na pobudo študentov. Sistem predstavlja enega izmed mehanizmov, ki posredno zagotavljajo zadovoljivo zdravstveno stanje med študenti in s tem tudi enega izmed nujnih pogojev za študij. Sistem subvencionirane študentske prehrane mora zato še naprej slediti osnovnemu cilju in študentom v času študija omogočiti kakovostno in zdravo prehrano po dostopni ceni, ne samo v vsakem študijskem središču v Sloveniji, temveč po vsej Sloveniji. Študentska prehrana predstavlja univerzalno študentsko pravico, zato je zagotovljena vsem študentom, ne glede na njihov (osebni in družinski) socialni položaj.
S projektom Jem zdravo ŠOS študente spodbuja, da se tudi zunaj sistema subvencionirane študentske prehrane prehranjujejo zdravo ter na ta način skrbijo za svoje dobro fizično in psihično počutje.
S projektom Naj se ti ne zrola opozarjamo na zelo pomembno tematiko, to je porast težav na področju duševnega zdravja mladih. Natančneje, s projektom skušamo pomagati študentom, ki se znajdejo v duševnih stiskah, predvsem z usmerjanjem na mesta, kjer lahko prejmejo ustrezno in učinkovito pomoč, ter z detabuizacijo različnih tematik na področju duševnega zdravja.
ZAKONODAJNE AKTIVNOSTI
ŠOS skuša s svojim rednim delovanjem vplivati na odločevalce (pristojna ministrstva, poslanci Državnega zbora, itd.) s ciljem izboljšanja socialnega položaja študentov, ureditve na na področju visokega šolstva, itd. Tu velja izpostaviti sprejetje dveh Zakonov za urejanje položaja študentov (ZUPŠ; Uradni list RS, št. 61/2017 ter ZUPŠ-1; Uradni list RS, št. 54/22). Oba zakona sta rezultat kampanj ŠOS, ki je pripravila besedilo zakonov, jih dopolnjevala ter lobirala za njihov sprejem tako pri pristojnih ministrstvih kot poslancih Državnega zbora. S spremembami na področju štipendijske, bivanjske, prehranske ter visokošolske politike je predvsem ZUPŠ-1 prinesel konkretne učinke na študentski vsakdan. Povečal je število prejemnikov državnih štipendij ter njihovo višino, ukinil vpisnine, povišal subvencijo za prehrano ter namenil dodatna sredstva za gradnjo in obnovo študentskih domov.
AKTIVNOSTI ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ POD OKRILJEM ŠOS
Študentske organizacije univerz v največjih študijskih središčih skrbijo predvsem za izvajanje obštudijskih in interesnih dejavnosti, prav tako pa podpirajo različne iniciative in delovanje drugih študentskih pobud.
ŠOU LJ deluje v Ljubljani, ki je z več kot polovico vseh vpisanih študentov v Republiki Sloveniji tudi največje študijsko središče. Poleg velikega števila lastnih projektov omogoča delovanje svojih zavodov: Radio Študent, Študentska svetovalnica, ŠOU šport, Kersnikova in Študentski kampus, sofinancira pa tudi delovanje Društva študentov invalidov Slovenije, Akademske folklorne skupine France Marolt, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, Fundacije Študentski tolar, založbe Beletrina, Dijaške skupnosti Ljubljana in lista Tribuna.
ŠOUM deluje v drugem največjem študijskem središču in je osrednja institucija za zastopanje in podporo študentom na drugi največji univerzi v Sloveniji. ŠOUM z raznovrstnimi projekti in aktivnostmi aktivno prispeva k razvoju študentskega življenja, pod njenim okriljem pa delujejo zavodi in društva, ki dopolnjujejo njene dejavnosti in krepijo študentske dejavnosti v Mariboru: Univerzitetna športna zveza Maribor, Zavod PIP, Solidarnostni sklad, Zavod za mladinsko popotništvo, Zavod Štuk, Kulturno umetniško društvo Študent in Klub študentskih in dijaških družin Maribor, sofinancira pa tudi delovanje Društva za mlade Indijanez in Društvo študentov invalidov Slovenije.
Najmanjša in najmlajša študentska organizacija univerze deluje v Slovenski Istri s sedežem v Kopru. ŠOUP izvaja projekte na področju športa (rekreacije in univerzitetna liga), kulture (festival Frivolus, Dan vina in čokolade, Kultura raztura), sociale (PreProstoVoljni, Študentski sklad, Študentska svetovalnica, aktivnosti za študentske družine, Varuh študentovih pravic), prav tako pa podpira delovanje Obalne dijaške skupnosti. Prav tako pa podpira delovanje Akademskega pevskega zbora UP, Univerzitetne športne zveze UP.
Zveza ŠKIS je povezovalni člen med študentskimi klubi ter skupaj z njimi ustvarja močno študentsko skupnost na lokalni in nacionalni ravni. Klube podpira, jim pomaga pri prenosu znanja, predstavlja skupne interese ter spodbuja njihov napredek in razvoj. V sodelovanju z njimi vsako leto organizira največjo kulturno-zabavno prireditev za mlade v Sloveniji. V začetku meseca maja vsi študentski klubi združi svoje izkušnje, ideje in zagnanost na Škisovi tržnici, kjer se predstavijo z izvirnimi stojnicami in domačo kulinariko ter priredijo pravi sejem slovenske kulture. Klubi specifiko domačih krajev predstavljajo na stojnicah po regijskih otočkih, ki skupaj tvorijo Slovenijo v malem.
