Napisano zgolj v odmorih med delovnim časom, pisano tudi tako, da sem samo pogledala posamezno Escherjevo sliko ali skico in že se je zbudil vtis, kaj ta slika zares v sebi (po)skriva; podobno kot je deček, avtist, zaslutil/uganil telefonsko številko v enigmatični uganki, ko je listal po enigmatični reviji in si je ogledal določeno uganko, vizualno, v filmu Merkurjev srd(!).
*
Nebo se dotika Zemlje na način, ki je drugačen, kot se Zemlja dotika neba. Nebo se dotika Zemlje na način labirinta, ki potuje od nekod od zgoraj in se napeljuje proti navzdol, brez nekega končaja, kot tudi brez nekega očitnega začetka. Kar prehaja eno v drugo, oba končaja. Zemlja pa se dotika neba v območju ali v obliki sfere, sfer.
*
Tako kot vidimo nekoga, ki je blizu, je ena krogla, toda kako ga vidimo v oddaljenosti, pa je druga krogla. KI med seboj sploh nista povezani. Kot neka zunanja krogla, ko je pogled od blizu, in neka notranja, ko je pogled od daleč.
*
Nebo vdira v zvezdo, na način, da se ta niti ne razpre; na nekaterih ogliščih ponika vanjo, pronica vanjo.
*
Predprag pred hišo je nekaj končnega, stvarnega, določenega; samo en vhod je torej - glavni. Toda predpragi so lahko tudi pred ostalimi vrati, torej so to ostali vhodi, od katerih je kakšen lahko takšen, da bi bil lahko glavni, ko tisti, ki je en sam pred vhodnimi vrati, ni več glavni, ali pa je takšen toliko bolj.(!) Torej imamo hišo z več glavnimi vhodi, ali pa imamo takšno, kjer glavnega vhoda sploh ni (še/že).(!)
*
Nekdo beži pred nočjo, tako, da jo skuša prehiteti; kot da bi hotel preprijeti za škrice njenega temnega ali črnega plašča, tako, da sčasoma njegov, od tega neznanca v noči, škric od lastnega plašča prednjači pred nočevim ali nočnim, ali tistim od noči.
*
Biser v sebi vsebuje takšno središče, ki se razlega na vse strani kot krogle, kot da bi se zvok enakomerno širil ali razlegal na vse strani koncentrično, v krogih – od nekega središča.
*
Škarje so lahko tudi takšne, da se njegova rezila zauvijajo, kot da bi bilo govora o posameznih kačah, ki sicer režejo ali odrežejo s svojimi siki; namreč tako se rezila zauvijejo druga v drugo, da dobimo navsezadnje kepo, ki je ne moremo več razvozlati. Kot kepa neke prejice nekoč v mladosti, ki se je iz podolžne prejice ali niti le-te zauvila v kepo, ki se ni dala več razvozlati. Bila je roza barve in šivanje ali štikanje s tako prejico je bilo onemogočeno. Torej: ali je rezanje s takimi škarjami mogoče? Morda, če naletimo na ali v tem klobčiču na rob, ki moli ven iz te klobke in je oster.
*
Ptice v svojih letih ali preletih vedno sledijo neki sili, smeri, ki je takšna ali tolikšna, da prepriča telo, da ji sledi. Torej mora biti os smeri kljun- kremplji, presekovana ali presekana s smerjo peruti, takšna in tolikšna, v toliki meri močna, kar se tiče privlaka ali odboja z okoliškimi plastmi zraka, ali česa podobnega ali tudi ne, da ptice letijo v eni smeri in da ne zamenjujejo preostalih svetlečih se površin s plastmi zraka; da se torej ne zaletavajo v okna, v površino jezer z višin, morij, rek, oceanov, kot v neko svoje ogledalo, ki mu/jim (pticam!) jih je namenila narava.(!)
*
Zgradbo naj bi bili sposobni zgraditi tudi tako, da bi pričeli pri neki strehi in sproti podaljševali podporne stebre in odre proti Zemlji, tako da na koncu preprosto stavba preskoči iz neke višine v globino, kot taka, kot da bi si slekel pulover, pa se ta, ko ga vlečemo preko glave preobrne narobe. Ko je Zemlja pri gradnji take stavbe taka točka, ko se stavba prelevi iz (v)prav na ali v narobe.
*
Črka A, ki je postavljena na glavo, torej narobe, pomeni nekaj drugega, kot pa pomeni taista črka A. Ne samo da lahko pomeni vse predstopnje , ki se tičejo črke Delte, ampak predstavlja tudi vse prehode iz Z v Ž, na podlagi tako oblikovane ali predstavljene črke. Zlasti pomembno je, kaj ali kar se dogodi s prečko med stranicama pri črki A.
*
Tiste vasi, kjer si hiše ne sledijo linijsko, ampak se pojavljajo izven linije, izven središčnice, hiše, je to že znamenje ali zametek, da so se iz vasi pričela razvijati mesta z vsemi svojimi nadvozi, podvozi, rondoji. Začetek ali zametek pa je bil takšen.
*
Zvezde niso samo v značilni obliki zvezd, ampak tudi kot rozete, kot cveti, kot povsem preprosta oblika križev, in tudi v obliki samo pikice. O tem odločajo zlasti pozicije – med soncem in luno ter preostalimi zvezdami, celo med ali z oblaki.
*
Kjer je zvezda kot v obliki svetlobne pike, se razveji ali razvije do maksimuma do oblike kroga.
*
Kjer si konkurirata med seboj položaj sonca in položaj lune, je nebo štirioglate oblike, če pa vrivajo vmes v vpliv tudi zvezde, se nebo v svoji končni obliki – pookrogli.
*
Hijacinta, narcisa, mačeha ali mačuhica in vijolica – imajo skupni izvor ali skupnega prednika med cveticami.
*
Ko se oblika zvezde izoblikuje v kocko ali kub, se pri pojavu zvezde Severnice, pojavi na nebu kot protiutež tudi zvezda Južnjarica (Južnjarka!).
*
Če sta vzhod in zahod v obliki kocke ali kuba, potem sta sever in jug v obliki krogov.
*
KO si ptice sledijo v jati v letu, ko se nekje kljuni poravnajo z repi, je videti, kot da bi ptice delale obliko površine na nebu, ki je v obliki črke V, toda v resnici je to oblika kroga.
*
KO se rokujemo, tako, da se dlan sooči z dlanjo, lahko z drugo ali našo lastno, je podoba, ki ima vpliv na nebo: tako se zvezde približajo druga drugi, ali se medsebojno oddaljijo.
*
KO se odvržejo konfeti, morda nasneži v taki obliki, ali pa zbiramo smeti takih oblik na nek kup ali kupček, je podoba, da se zvezde uredijo same pri sebi po linijah ali linijsko, torej v vzporednih črtah.
*
Jezero opolnoči: tisto dogajanje, ki je na površini, s prenese v globine, in tisto, kar se dogaja v globinah, se prenese na površine; pa pri tem luna še niti ni imela svojega vpliva; kaj je šele takrat, ko ga ima.(!)
*
KO ptice zasedajo vejevje na drevesu, se listi pojavljajo na spodnjih vejah v takem vrstnem redu, kot po obliki sedajo ptice na te veje; seveda ni nujno, da časovno v istem letu, čeprav – četudi je možno, je mogoče.
*
Sončeva svetloba jena eni strani prišpičena kot suličasti žarek, na drugi polovici pa je pookrogljena kot okroglost, če vzamemo, da po sredini sonca teče središčnica ali navpičnica; - meja.
*
Zemlja je razdeljena kot krogla, ki je prepasana s posameznimi meridiani. Toda eden izmed njih – Ekvator, si lasti v nekem trenutku pozicijo, ki je vzporedna, in v naslednjem trenutku pozicijo ali smer, ki je navpična. Tako Ekvator preskakuje po smereh zdaj eno ravnino in nato drugo. Toda ko si lasti eno ravnino in preskoči v drugo, lastnosti ravnine prejšnje smeri preostanejo.
*
Relief Zemlje je lahko takšen, da se bočijo gore iznad ravnin, rek in morij. Toda ko te gore poležejo v ravnine, ko se zaližejo izmed njih ali med njimi, se dolžina vrhov teh gora, poležanih, in dolžina okljukov rek v tlorisu nekega načrta Zemlje – poravnajo. Poistovetijo.
*
Časovno grezilo ali časovna svinčnica, ki deluje kot pendulum, niha nad središčem Zemlje tako, da je v takih pozicijah, ko enakomerno zaniha tako na levo kot na desno, tako v globino, kot v sam vrh. Kot da bi zemlja pri tem gibanju časa bila kot enakovredni četverokotnik.
*
Slike, ki prikazujejo stare Egipčane, so tiste, ki imajo vsaka zase še enakovredne, ali ne povsem, različice v pisani besedi, v pisanih besedilih/besedah.
*
Svit (jutranji!) se naredi tako, da se svetloba kaže v obliki stožca, po katerem ali v okviru katerega (po dolžini!) se razlije svetloba, ki na kocu koncev izreže krog iz nekega tlorisa, kamor zasije ta žarek.
*
Iglice, zlasti one, pa tudi listi, se odpustijo od nekega drevesa tako, da na koncu naredijo v tleh takšen vzorec kot je vzorec (neki) na nebu iz zvezd in to tako, da je na določenimi tlemi točno določen vzorec na taistem predelu iz neba. Tako sta vzorca tako spodaj kot zgoraj – identična.
*
Žarkovje, ki zaobjema odločeno kroglo, lahko razne planete, med njimi tudi Zemlje, je takšno, da v svojem obsegu ali zaobsegu kot žarkovja, ki s navezuje med seboj kot določen vzorec iz možicev, ki se držijo za roke in tako prepleteno zaobjemajo Zemljo; toda v tem obsegu je žarkovje, ki objema ali obsega reke, morja, oceane, drevja, gore, - vse kot neki približek teh lokalnih kot krogel, ki navsezadnje pašejo/sodijo v tisti vseobsegajoči vse-krog.
*
Jate rib, ki prečijo v nekih globinah, se ravno tako lahko osončijo ali posončijo od teh pramenov svetlobe, ko posije sonce skozi valove. Ravno tako to sonce, ti žarki – krmilijo živelj v teh ali v takih globinah.
*
Senca pred obcestno svetilko je primerljiva s tisto senco, ki nastane za neko taisto svetilko, kot tako, daje ena pozitiv neke slike, druga pa njen negativ. Tako sodita skupaj, če bi naredili kompletno ali celotno senco, ki jo pusti neka obcestna svetilka.
*
Vogal travnika, vogal njive, vogal nekega cestišča, - vsi imajo svoje primerljive vogale na nebu, točno v njem ali na njem, - nad seboj.
*
Rumenjak in beljak sta pri jajcu primerljivo s tem, kaj sta obod in sredica pri Zemlji kot planetu, kot nepravilni krogli ali elipsoidu, kar je jajce vedno bilo.
*
Zlasti večerna zarja je take oblike, da se pomeša na nebu tako, da je najprej obod in nato sredica ali zgrbek. Situacija je pri jutranji zarji obrnjena kot pri večerni, vendar ni vedno tako.
*
Meglice na nebu so primerljive z meglicami na dnu morij, oceanov.
*
Perut je nekje pri ptici izoblikovana podobno kot plavut pri ribi; morda kot rep, s tem, da so repi pri obojih prav tako primerljivi, ali – ne.(!)
*
Podobno kot se sonce kdaj »ujame« med vejevje krošenj, se luna »ujame« med vejevje zvezd, ki si jih napletejo med seboj na nebu. Torej poleg zemeljskih dreves obstajajo tudi »nebna« ali »nebesna« drevesa.
*
Mavrica, kot si sledi v svojem zaporedju barv, jo to ukrivi; toda ko si sledijo barve v obratnem vrstnem redu, to mavrico nekje spet »izravna«, ali ukrivi v obratni smeri.
*
Rabarbarini listi so nekje primerljivi z listi, kot se pojavljajo na bananovcu, oziroma primerljivi z obliko listov pri nekaterih solatah, ki so včasih veljale za megalomanske ali dinozavrske.
*
Sledovi v izsušeni luži so lahko takšne in tolikšne, da se tako izoblikujejo posamezne poti, debre ali vadiji na nebu, ko (se) to izsuši, ali postane suho.
*
Rdeče zlato in baker – sta si nekje podobna po kara(n)tnosti. Samo skovati je potrebno določene centre v teh kovinah, in to po sredi(ni), manj na robeh, pa se tako pridobi (tudi tako!) kara(n)tnost, ko se atomi izločijo iz določenih diamantnih mrež, ali vanje šele posebej vstopijo ali vstopajo.
*
Os Zemlje je nagnjena tako, da se revolucija in rotacija kdaj poravnata med seboj. To je na en sam dan v letu: bodisi na spomladanski solsticij, ali na jesenski. Kateri je na vrsti, o tem odloča pojavitev ali pojavljanje prestopnega leta po nekem določenem vrstnem redu pojavljanja prestopnih let v nekem obdobju, eri ali veku.
*
Vrv se lahko na koncu koncev pridobi tudi tako, da bi vzporedili določeno število niti pajčevin med seboj, tako, kot so povezane ali nanizane posamezne baze v paru med seboj pri molekuli DNA ali RNA, a te manj.
*
Školjka ni ničesar drugega, kot preobraženi biser po drugi plati, samo da si strani v nekem dodekaedru sledijo drugače, manj koncizno in manj stranično. Kajti morje si ne more privoščiti toliko biserov na nekem kupu, preračunano na površino valov; kot si tudi reke ne (z)morejo privoščiti toliko zrnc zlata na enkrat na nekem presečišču poti ali na neki kvadratasti ali pravokotni površini, preračunano v prostorninske mere ali enote. Drugi biotopi bi bili zapostavljeni, kot nebo denimo; zato premore kdaj strele in kdaj ledena zrna v podobi sreža, babjega pšena ali toče.
*
Kraki petelinje rože so kdaj takšni, da posnemajo obliko zubljev pri gorenju ognja. Tako petelin »zažiga« med samci nekih bioloških vrst, in tako se ogenj »popetelini« med pojavi v naravi, ki imajo dva pola: koristno in uničujoče. To je povezano seveda s prevlado določene biološke vrste, samca, med živimi, med živimi vrstami, po pomenu za življenje »po meri« - človeka.
*
Prepleti v močvarah so kdaj takšni, kot denimo zamreženje žabjih mrestov, morda ujete vejice ali bili račjih zeli, da sovpadajo z zgradbo prepletov, ki so ali se naredijo v podrasti gozdov, ko so posebno prepletene, denimo, korenine, korenike, koreninje.
*
Temna zvezda, tako imenovana črna, zaobseže vse področje na razdalji med Soncem in Luno, vsa področja osvetlitev in zatemnitev, kot svetla zvezda, denimo, ne.
