TRIKRAT GLAVNI UREDNIK KATEDRE – DVAKRAT PO SILI RAZMER »ZAČASNO«

Takrat, ko se je rojevala Skupnost študentov – junija leta 1968, sem bil že štiri leta redno zaposlen kot novinar na Radiu Maribor, vendar sem še vedno sodeloval z mariborskim študentskim listom Katedra, kjer sem bil v tistem času glavni in odgovorni urednik. Pri Katedri sem začel sodelovati kot študent VEKŠ-a jeseni 1962 na povabilo takratnega glavnega urednika Vlada Goloba. Katedra je imela v tistem prvem obdobju številne sodelavce – v uredniškem odboru so bili poleg glavnega urednika Vlada Goloba še Ivo Vajgl, Martin Prašnicki,, Matjaž Mulej, Franček Rudolf , Bojana Maister , Marija Vizjak, Peter Kancler in drugi.

V začetku leta 1963 je prišlo v uredništvu Katedre do menjave in sicer sem bil imenovan za glavnega urednika Katedre, odgovorni urednik pa je postal prav tako študent VEKŠ-a Feri Horvat. Kot rečeno, sem se jeseni 64 zaposlil na Radiu Maribor, takrat je Katedro znova urejal Vlado Golob, za njim pa je postal glavni urednik Slavko Pukl in sicer vse do leta 1968.

V začetku leta 1968 je Slavku Puklu prenehal mandat, in takrat, ker sem tudi ves čas zaposlitve na Radiu sodeloval s Katedro, sem v študijskem letu 1967/68 znova- s pogojem začasno - prevzel funkcijo glavnega in odgovornega urednika, vendar sem nato po sili prilik Katedro urejal do konca šolskega leta, v katerem se je rojevalo študentsko gibanje. Uredniški odbor so sestavljali še Drago Jančar, Olga Čerič, Braco Zavrnik, Vladimir Spjevak - foto, Ervin Hartman - sekretar uredništva in Janez Ujčič- tehnični urednik. Mnogo pa je bilo v tem času tudi drugih sodelavcev, tako študentov kot dijakov pa tudi znanih mariborskih kulturnih ustvarjalcev in javnih osebnosti. Naj omenim samo nekatere sodelavce in avtorje: Tone Partljič, Andrej Brvar, Vladimir Gajšek. Matjaž Mulej, Vlado Sruk ,Tone Dodlek, Bojana Maister, Franček Rudolf, Branko Maksimovič, Janez Švajncer, Marija Švajncer, Bogo Čerin in še mnogi drugi- vseh se ne spominjam. Na Katedro so prihajali in zanjo pisali tudi nekateri srednješolci, ki so postali kasneje njeni uredniki.

To je bilo, kolikor se spomnim, obdobje vedno večje družbene liberalizacije, ki se je odražala tudi v študentskem gibanju - najbolj v Ljubljani, vendar tudi v Mariboru. Študentje so vedno bolj pogumno povzdigovali svoj glas in opozarjali na posamezne po njihovem mnenju neustrezne pojave. Eden takšnih je bil – kot je tudi razvidno iz pisanja Katedre junija 1968 - predlog oziroma. strokovno mnenje o ukinitvi višje stomatološke šole. Ta pobuda je naletela med študenti v Mariboru na ostre reakcije, po protestu tukajšnjih študentov stomatologije je prišlo celo do napovedi uličnih demonstracij. Napovedane so bile za 5. junij 1968. Katedra je takrat objavila odprto pismo z množičnega sestanka študentov Višje stomatološke šole in drugih mariborskih višjih šol javnosti (sestanek je bil 4. junija), da se sicer odrekajo množičnim protestom, ker se zavedajo morebitnih posledic, vendar pa se svojim zahtevam mariborski študentje niso odrekali. Med drugim so zahtevali ureditev zaposlovanja mladih, omogočanje študija vsem, ne glede na socialne razlike, ustreznejšo zakonsko ureditev visokega šolstva in omogočanje študija stomatologije v Mariboru.

Na začetku novega študijskega leta 1968/69 je Katedro začelo urejati novo uredništvo. Glavni in odgovorni urednik je bil Drago Jančar. Poleti 1969 je močan odziv, ogorčenje in nezadovoljstvo v slovenski javnosti in tudi med mariborskimi študenti povzročila tako imenovana »cestna afera«, ko je Zvezni izvršni svet (danes bi rekli zvezna vlada) zavrnil zahtevo slovenskega izvršnega sveta (vlade) po najetju posojila za izgradnjo dveh pomembnih avtocestnih odsekov v Sloveniji. Avgusta 1969 je uredništvo (glavni in odgovorni urednik je bil Drago Jančar) izdalo celo posebno izdajo Katedre z zgovornim naslovom uvodničarja Janeza Švajncerja »Kje smo študentje«. Objavljena je bila cela vrsta člankov s podatki o zapostavljanju Slovenije v deležu investicij v Jugoslaviji, o slabostih federalizma ter o podpori slovenski vladi. Ankete med mariborskimi študenti in drugimi prebivalci so jasno izražale nasprotovanje odločitvam zvezne vlade. Iz vsebine vseh teh prispevkov se je čutila zahteva po uveljavljanju slovenske nacionalne biti in nasprotovanje vsakemu podrejanju ali poskusu podrejanja Slovenije v okviru takratne federacije. S tem jasnim odporom centralizmu so se tudi mariborski študentje postavili na stran uveljavljanja Slovenije kot enakopravne članice takratne skupne države. Posebna številka Katedre je dvignila precej prahu. Kmalu po njeni izdaji je uredništvo Katedre z Jančarjem na čelu doživelo takšne kritike tedanjih političnih forumov od Beograda do Maribora (uradno za izdajanje Katedre v celotnem študijskem letu 1968/69), da je kolektivno odstopilo. Tako Katedra na začetku študijskega leta 1969/70 ni imela ekipe, ki bi jo začela urejati.

Čeprav sem bil že peto leto redno zaposlen na Radiu Maribor, so me kolegi pregovorili, da sem proti koncu leta 1969 še enkrat začasno do imenovanja novega uredništva kot glavni in odgovorni urednik prevzel Katedro. Po par številkah so na stalni skupščini Skupnosti študentov MVZ imenovali novo uredništvo in nove urednike Katedre.

Tako sem bil trikrat glavni urednik Katedre – po svojem rednem mandatu še dvakrat »začasno«, da sem pomagal prebroditi težave, v katerih se je zašla. V tem času se je pri Katedri zamenjalo več generacij avtorjev, saj je študij na MVZ do prehoda VEKŠ-a na drugo stopnjo trajal samo dve leti oziroma z absolventskim stažem dve leti in pol.

Toliko o mojem delovanju v Katedri. Mnogih stvari se ne spominjam, kot večina novinarjev žal nisem delal posebnih zabeležk.