Pod sončno toploto nastale
v zemeljsko skorjo udrte
mlake je veter jajčno pokrovko odpihal.
Z dlakico odet
je piščanec zadiha.
S perjem pokrita kura
je zakokodakala, na dveh jajci
sedela, piščanca enega za kuro,
drugega za petelina valila.
Perje sta po rastočih
telescih dobila, potomstvo
rodovniku utemeljila.
PUBERTETNIK
Obupno. Praznik med tednom
je kot sodni dan.
Ves dopoldan dolgčas
preganjam.
Nimam kaj početi,
za branje nisem razpoložen,
učiti se mi ne da.
Po televiziji so večna poročila,
vsak dan ista napovedovalka
pripoveduje neokusne
pravljice iz parlamenta,
prikaže se tudi neugodno
razpoložen komentator.
Po glavi mi jorijo isli
na tečne učitelje.
Umikam se poslušanju očeta
o nezadovoljstvu
zaradi prenizke plače
visokih cen.
Kritika na govorilni uri.
Obupno! Obupno!
MOJE VEGETARIJANSTVO
Na rastlinsko hrano so me
prevzojili.
Otrobe, leče, špinače
in kopriva iz hladilnice
prinašajo.
Iz otrobov kruhke pečejo,
špinačo z vročo vodo poparijo.
Od ponedeljka do četrtka
me vegetarijansko hranijo.
Po petkovem strogem postu
v soboto koprivova solata
s kuhanim krompirjem na mizo prileze.
Za večerjo sojino
pecivo na vpogled dobim.
Na žaru pečena nedeljska riba
za kosilo na mizo priplava.
Brez jesiha z domačega vrta
kislica na krožniku priložena.
Pri večerji se trije kmadi
drobnega polzelenega paradižnika
po mizi kotalijo.
Ves nedeljski dan se kruh
otrobni sam z mize ponuja.
Pred spanjem se stehtam, težo
v nedeljsko evidenco vpišem.
SHODITI — HODITI
Korak za korakom
shoditi,
hoditi,
oditi.
Po poti sreče, po peš poti,
po blatni stezi,
po prašnih kolovozih.
Zaiti:
na stanpoti
prepovedane,
neznane poti.
Vrniti se:
po poti sreče,
na znane poti,
na stare poti.
SAMOTA
Na zemljo mrak se je spustil,
od daleč prihaja svetloba mestnih luči,
pod košato cipreso samotar sedi.
Bolečina v duši je prevelika.
Kje si, življenje? samotar kriči.
Tukaj je življenje, ne kriči!
orel z višav se oglasi.
Ni življenja v samoti,
samota ubija,
samota boli.
Pod cipreso košato človek ihti.
