V hiši bivanja
samoten krik –
mar res moram
po tuji poti?
GOLAŽ
Preveč golaža sem skuhala
in zdaj ne vem, kaj naj z njim.
Pravijo, da je boljši,
ko ga pogreješ.
Velja tudi za ljubezen?
VEČERJA
Slišim, kako odpira vrata.
Škripljejo. Pozabil jih je podmazati.
Hvala mu za to.
Vpije, hoče večerjo,
ki je nisem skuhala.
Skrita molčim.
ZAVITEK
Pomislim
na testo za zavitek.
Sprašujem moža,
kakšen nadev bi rad.
– Meni je vseeno, pravi.
Potem še topel zavitek
dam na mizo, ki je brez prta.
Vzame košček in zagodrnja:
Škoda, da ni jabolčni.
KUKAVICA
V pesti stiskam drobi`
in čakam kukavico.
– Treba je skuhati kosilo,
mi zašepeta – on.
V pesti stiskam kuhalnico
in prav pri zamahu
se oglasi kukavica:
Ku- ku!
No, zdaj bom spet
celo leto brez denarja,
s kuhalnico v roki.
Pa tak pregovor!
NEZAŽELENA
Nezaželena pesem,
ne vdiraj
v moje misli.
Ne kličem te,
ne potrebujem te.
Nimam časa –
glava mora biti bistra
za golaž, perutničke –
ne angelske,
tiste kurje, za v pečico,
ki nas toplo povezuje
v zakonsko življenje.
ČRV
Bojim se gob,
mogoče je v njih črv,
tako kot je bil
v regratovi solati
in še bolj nazaj
v sladici.
Kaj pa črv v srcu,
ki počasi nažira
in ti vsak dan dokazuje,
da tisto ni bila ljubezen
temveč potreba nekoga,
da mu skuhaš kosilo.
Besedila so iz pesniške zbirke z enakim naslovom, ki bo izšla pri Mariborski literarni družbi v zbirki Oglej na začetku leta 2004.
