1. maj 2009XII. letnik
Gledaš me, pa me ne vidiš, božam ti dlan, pa me ne čutiš, da te ljubim, nič ne slutiš.
Rečeš, naj grem, pozna ura nima mej, vračaš se nazaj k njej.
Nerada se oblečem, voščim ti lahko noč, moj poljub je šel mimo tvojih ustnic proč.
Sem tukaj, sedaj, gledam te in te vidim, si z mano, tukaj, sedaj, trudim, za ta trenutek se trudim.
Ko bi vedel, kako se trudim, bi poljub mi pripel, ves vesel bi me objel, ker ob tebi zjutraj se zbudim.
Tukaj sem obtičala, s tabo in sedaj, v tem trenutku že vrsto let živiva, to je zdaj najin mali raj.
In v raju so tudi drugi z nama, tako, kot mora biti, v tem malem raju nisva nikoli sama, podrti so vsi upi, legende, miti.