Jokam. V sebi.
Življenju na ljubo.
Odselile so se ptice.
Zima je blizu in
ledene rože bodo cvetele.
Golobi se ne sprehajajo
več po postaji.
Jokam. Izžgala bom bolečino,
prebudila srce,
zaklenjeno v temo.
Še vedno jokam,
četudi je minil čas.
Brazgotine bolijo,
pohabljena krila golobov,
mokre oči od solza,
pekoča tema,
mehak svit
posušenih solza.
OBČUTEK NOČI
Noč je skrila žuljave dlani dneva.
Zbudila hrepenenje,
želje, smeh,
na preizkušnjo povabila »greh«,
ki to ni, kadar je v igri
Ljubezen,
ko je nebo čarobno
od razsutih zvezd
polno srebrne mesečine.
Čutiš tudi ti
opoj noči v dlaneh,
