Dišala je kot neskončnost,
kot svoboda stopljena pod soncem.
Čakala je, da bo prišel in ji
napisal pesem brez besed.
Sončne žarke je ujel med njene lase,
s svojim vetrom napolnil njena krila.
Od daleč je prinesel vonj po poletju
Ležala sta pod zeleno krošnjo,
iskala drobce modrega neba.
Čakala sta na sprehod po dežju,
na veselo skakanje po lužah.
Toda nevihta je bila pogubna
Dežne kaplje so utopile želje,
veter je raztrgal sanje,
izgubila sta svoje vonje
IMPRESIJE
Hoja po rosni travi spominja
na vse kapljice sreče s teboj.
Prvi sončni žarki sušijo sledi,
ki ostale so od tvojih vdihov.
Kotaljenje po hribu spominja
na vse plese v tvojem objemu.
Nikoli nisi poiskal štiri peresne
deteljice in mi dal svoje sreče.
Petje čričkov spominja na
najine nikoli izpete pesmi,
ko sva šepetala zvezdam in
sanjarila skozi poletne noči.
