Pred leti si je moj stric omislil psico. Bila naj bi čistokrvna nemška ovčarka, z rodovnikom. Imela je celo tetovažo v ušesu. Ampak če jo je človek takole gledal, bi si še mislil, da je strica nekdo pošteno nategnil. Bila je popolnoma črna in imela je majhno, ozko glavo.
Ne spomnim se več, kdaj je jo je kot mladičko pripeljal domov. Mislim, da je bilo zgodaj poleti, ker je že bila pri hiši v času obiranja ribeza.
Pa če dočakam 1000 let, mi nikoli ne bo jasno, kaj je šlo stricu po glavi, da si je nabavil to žival. Se mu je zasmilila? Je bil pijan? Je njen prvi lastnik z njo poplačal dolg? Karkoli je že bilo, se je gotovo zgodilo brez premisleka.
Moj stric v času, ko je prišla psica k hiši, ni bil sposoben skrbeti zanjo. Malokdaj je bil doma, nihče ni vedel, kdo ga je hranil in pral. Je pa poskrbel, da žival ni bila lačna.
Kadar je prišel domov, je zgledalo, kot da je oropal klavnico. V prvi kleti so stale velike plastične posode goveje drobovine, pač stvari, ki jih ljudje ne jemo. Spomnim se velikanskih rjavih pljuč in nečesa, kar so bila verjetno vimena. In velikih vreč mešanih makaronov. Iz vsega tega je stara mama potem kuhala poseben »makaronflajš« za psico
Naslednje leto sta šla stric in njegova punca, ki je bila takrat noseča, za podnajemnika v natrpano enosobno blokovsko stanovanje. Psica pa je ostala pri mojih starih starših. Malo pred stričevo poroko poleti je prvič kotila.
Moja stara starša sta že imela dva odrasla psa.
Moška psa.
Reksi je bil že star in popolnoma črn. Lari je bil še dokaj mlad in od vseh treh še najbolj podoben nemškemu ovčarju. Ni pa stoodstotno, da so bili vsi psički iz prvega legla od domačih psov. Baje so prihajali cucki iz vseh zaselkov v polmeru desetih kilometrov vohljat okoli hiše.
Leglo je bilo veliko. Večje, kot bi jih bila psica sposobna nahraniti. Zato je stric nekega dne prinesel kartonsko škatlo in zmetal vanjo najprej kuzlice, potem pa še toliko ostalih, da je na koncu ostalo v gnezdu šest psičkov, kolikor ima psica seskov. Ne spomnim se, da bi jokala za njimi. Tudi se ne spomnim, če so mi povedali, kam je odnesel kartonsko škatlo.
Preostalih šest psičkov je čez nekaj tednov dobilo nove gospodarje. Pri mojih starih starših so spet ostali trije psi.
Do tod se kolikor toliko spomnim približnega časovnega zaporedja dogodkov. Nadaljevanje je popisano po (z)mešanem zaporedju.
Stričeva psica je imela kasneje še eno leglo mladičev. Mislim, da je bilo manjše, oče pa je bil zelo verjetno Lari. Reksi je bil že tako star, da so ga pred tem dali stran. Enega psička je stric pustil starim staršem. Pred tem je kupil nekaj zemlje malo ven iz K-. Tam je zgradil šupo, zraven šupe pa postavil ograjo, kjer je svoje mesto dobila njegova psica. Ne spomnim pa se, ali jo je odpeljal pred odhodom v Nemčijo ali po vrnitvi. Tam je imela še enkrat mladiče. Šla sem jih pogledat, pa me je skoraj oklala, ko sem jih hotela božat skozi ograjo. Prej, ko je živela pri mojih starih starših, v času dojenja ni bila tako napadalna. Po tistem se ji nisem več približevala.
Kasneje jo je dal stric v oskrbo sosedi, stari ženski, ki je živela poleg njegove parcele. Psica je bila večino časa na verigi, če je šel kdo mimo, je lajala za njim, dokler ni bila hripava, pri tem pa gledala z belim. Ne vem, kako je končala. Lahko, da so mi povedali. Mogoče so jo zastrupili ali da jo je lovec, zdi se mi celo, da jo je povozilo.
Stric se ni več pečal s psi. Čez čas so kupili skobčevko, pa je ušla, ko so med čiščenjem kletke pozabili zapreti okno. Je pa po selitvi v hišo stric postal čisto neumen na mačke.
