OPROSTI MI

OPROSTI MI,

… ker je na svetu toliko lepih stvari,
pa sem ti pokazala le zmedo in neumnosti,
le hotela sem biti zate tu, sedaj.

… za vse napačno uporabljene besede.
… za prehitre zaključke in neumestne ocene.

… za neumorno hrepenenje in tiho željo,
tkanja majhne sreče v ukradenih trenutkih.

… za vztrajne vzpodbude in nemo upanje,
na noč ali dan, ko se tvoji prsti bi,
kot živo rastje oklenili moje roke.

ŽELIM SI

… zavrteti čas nazaj,
daleč pred trenutke, ko sem te uzrla,
na stopnicah, ko ti je korak zastal
in se tvoj pogled je dvignil k meni.

… da nisem takrat pogledala čez ramo,
ne bi zažigajoča strela šinila,
iz tvojih oči in me preganjala,
v vseh trenutkih mojega nočnega nemira.

MODRINA MOJEGA SVETA

… Tvoj svet ni moj svet,
v mojem svetu nisi našel mesta zate,
v tvojem svetu ni bilo prostora zame.
Najina svetova sta, ne vem zakaj, vsak zase.

… morda je bil moj pogled res brez iskric,
ki bi jih ti uzrl in bi tudi sama uvidela spoznanje,
da v slepem pogledu tvojih gluhih oči,
… res ni žara, ki naj nama kaže pot do sreče.

Vendar me boli, da sama nikoli, o zakaj,
nisem slišala tvojih krikov v šepetanjih,
o razumevanju in željah po potrpežljivosti.

Čeprav si mi to nenehno dopovedoval,
z vsako tvojo besedo in izrekom,
toda sama sem sama, pod tvojim vplivom ostala,
… slepa, … gluha, … nemočna.

PRIŠEL SI

… v mojih očeh, kot tridesetleten fant,
poln nemoči, hrepenenja po rokah podpore
in nežne želje v graditvi skupnih sanj.

Vendar, vse to je bila iluzija…
Ti si zrela oseba z jasnimi cilji,
in jasnim bivanjem v svetu tvoje izgubljene,
a neizpete želje po večni ljubezni.

SPREJELA SEM, DA SI ODŠEL

… tistega neznosnega trenutka, ko sem se srečala
z vsemi izrazi lica tvoje odločnosti.

… ko me je zaradi mojega dejanja postalo sram,
sebe in svoje želje, da najin objem naj omogoči,
da tkeva skupne sanje jutrišnje neresničnosti.

… ko sem se zavedla svojih ravnanj,
besed, pogledov, želje po dotiku,
ki so v silni moči čustev do tebe,
postajala le izraz navadne neumnosti.

… ker sem vedela da te bom le tako,
še vedno lahko ohranjala v svojih mislih
in ti ne bom nenehno govorila:
namesto ljubim te, rada te imam,
le, oprosti mi, oprosti mi, oprosti mi…

NIKOLI VEČ

… ne bom zjutraj napisala SMS le zate,
da te bo ves dan spominjal name.

… ne bom opoldan pogledala na telefon ali
na njem čaka tvoj ljubi klic zame.

… ne bom zvečer želela pomisliti samo nate,
predem zdrsnem v svoje sanje zlate.

OPROSTI MI,

… ker je na svetu toliko lepih stvari,
pa sem ti pokazala le zmedo in neumnosti,
le hotela sem biti zate tu, sedaj.

… za vse napačno uporabljene besede.
… za prehitre zaključke in neumestne ocene.

… za neumorno hrepenenje in tiho željo,
tkanja majhne sreče v ukradenih trenutkih.

… za vztrajne vzpodbude in nemo upanje,
na noč ali dan, ko se tvoji prsti bi,
kot živo rastje oklenili moje roke.

ŽELIM SI

… zavrteti čas nazaj,
daleč pred trenutke, ko sem te uzrla,
na stopnicah, ko ti je korak zastal
in se tvoj pogled je dvignil k meni.

… da nisem takrat pogledala čez ramo,
ne bi zažigajoča strela šinila,
iz tvojih oči in me preganjala,
v vseh trenutkih mojega nočnega nemira.

MODRINA MOJEGA SVETA

… Tvoj svet ni moj svet,
v mojem svetu nisi našel mesta zate,
v tvojem svetu ni bilo prostora zame.
Najina svetova sta, ne vem zakaj, vsak zase.

… morda je bil moj pogled res brez iskric,
ki bi jih ti uzrl in bi tudi sama uvidela spoznanje,
da v slepem pogledu tvojih gluhih oči,
… res ni žara, ki naj nama kaže pot do sreče.

Vendar me boli, da sama nikoli, o zakaj,
nisem slišala tvojih krikov v šepetanjih,
o razumevanju in željah po potrpežljivosti.

Čeprav si mi to nenehno dopovedoval,
z vsako tvojo besedo in izrekom,
toda sama sem sama, pod tvojim vplivom ostala,
… slepa, … gluha, … nemočna.

PRIŠEL SI

… v mojih očeh, kot tridesetleten fant,
poln nemoči, hrepenenja po rokah podpore
in nežne želje v graditvi skupnih sanj.

Vendar, vse to je bila iluzija…
Ti si zrela oseba z jasnimi cilji,
in jasnim bivanjem v svetu tvoje izgubljene,
a neizpete želje po večni ljubezni.

SPREJELA SEM, DA SI ODŠEL

… tistega neznosnega trenutka, ko sem se srečala
z vsemi izrazi lica tvoje odločnosti.

… ko me je zaradi mojega dejanja postalo sram,
sebe in svoje želje, da najin objem naj omogoči,
da tkeva skupne sanje jutrišnje neresničnosti.

… ko sem se zavedla svojih ravnanj,
besed, pogledov, želje po dotiku,
ki so v silni moči čustev do tebe,
postajala le izraz navadne neumnosti.

… ker sem vedela da te bom le tako,
še vedno lahko ohranjala v svojih mislih
in ti ne bom nenehno govorila:
namesto ljubim te, rada te imam,
le, oprosti mi, oprosti mi, oprosti mi…

NIKOLI VEČ

… ne bom zjutraj napisala SMS le zate,
da te bo ves dan spominjal name.

… ne bom opoldan pogledala na telefon ali
na njem čaka tvoj ljubi klic zame.

… ne bom zvečer želela pomisliti samo nate,
predem zdrsnem v svoje sanje zlate.