Pomladno sonce na steni sobe pase sončne zajčke <* * *>
Do neba že diši po pomladi vmes jate sinic <* * *>
Odsev jutranjih žarkov v dlaneh nosim zlato zibko v njej tvoj obraz <* * *>
Čakam pomlad suhi vratovi zelja med motovilcem <* * *>
Pod mojim oknom pase jutranja megla kilave žarke sonca
Dremavo popoldne – oblak si praska hrbet ob vrhove smrek <* * *>
Skoz strgane hlače kaže nebo modro rit – nevihta je mimo <* * *>
Naravnost v srce pest suhega peska. natančen met.
Pusti september – nebo je leglo na gozd ves čas dežuje <* * *>
Drevo v megli – sivi akvarel krasi ošabna šoja <* * *>
Oblak iztrese jato sivih poljskih vran spet je oktober <* * *>
Sonce predrami roj srečnih komarjev večer je še daleč
Dimnik nosi klobuček postrani spogledljivec <* * *>
Sedem pod nulo na strehi se prestopa prezebla vrana <* * *>
Izza stolpnice me pričaka klofuta zimskega sonca <* * *>
Zimska odjuga – na našem vrtu zrase polomljen dežnik