Pomladno sonce na steni sobe pase sončne zajčke
Do neba že diši po pomladi vmes jate sinic
Odsev jutranjih žarkov v dlaneh nosim zlato zibko v njej tvoj obraz
Čakam pomlad suhi vratovi zelja med motovilcem
Pod mojim oknom pase jutranja megla kilave žarke sonca
Dremavo popoldne – oblak si praska hrbet ob vrhove smrek
Skoz strgane hlače kaže nebo modro rit – nevihta je mimo
Naravnost v srce pest suhega peska. natančen met.
Pusti september – nebo je leglo na gozd ves čas dežuje
Drevo v megli – sivi akvarel krasi ošabna šoja
Oblak iztrese jato sivih poljskih vran spet je oktober
Sonce predrami roj srečnih komarjev večer je še daleč
Dimnik nosi klobuček postrani spogledljivec
Sedem pod nulo na strehi se prestopa prezebla vrana
Izza stolpnice me pričaka klofuta zimskega sonca
Zimska odjuga – na našem vrtu zrase polomljen dežnik