Le eden izmed mnogih si ujetnikov, ujet v vek ponavljanja omame. Le besede pravih duš te drame, da spomniš svojih svetlih se utrinkov.
Nihče ne bo ti dal, kar si ti si vzel, odrinil daleč si na stran vse to, kar dano je v življenju ti bilo, kar rad nekoč, kdo ve kdaj, si ti imel.
Ni ona ti na pot bila poslana, da ti ponujaš glumo ji ceneno, ni del nje tvoja krvaveča rana.
Ko popusti omama te zlagana, ti v spominu le oko je njeno in beseda njena v dušo vžgana.
