Od daleč slišim
jesenske sanje in listje rumeni
vse bolj se gole veje dvigajo v pozno nebo.
Glas. Nekdo se oglasi, nekdo ne,
nekdo si je izboril sanje le zase
ali za koga drugega, ki čaka težke čase.
Spite, ker sonce se nagiba v prepad.
Noč raste, poka in razmetava svoje seme,
prerase vse, kar pričenja sanjati.
In mala zver se priklanja veliki
dež in sonce v vetru umivata obraz.
Samo ptica na robu prepada še naprej sanja
ne da bi vedela za pomen svojih sanj.
* * *
Od daleč slišim
jesenske sanje in listje rumeni
vse bolj se gole veje dvigajo v pozno nebo.
Glas. Nekdo se oglasi, nekdo ne,
nekdo si je izboril sanje le zase
ali za koga drugega, ki čaka težke čase.
Spite, ker sonce se nagiba v prepad.
Noč raste, poka in razmetava svoje seme,
prerase vse, kar pričenja sanjati.
In mala zver se priklanja veliki
dež in sonce v vetru umivata obraz.
Samo ptica na robu prepada še naprej sanja
ne da bi vedela za pomen svojih sanj.
