Nabiralka sem; malo tu, malo tam ... znosim vse na en kup in kisam; moj zvedavi duh ne prenese statičnosti.
Včasih se ti, takole po dežju, orosijo oči in zadiši po domu.
Bela regratova semena se lovijo po sončnem zahodu kot duše nekoč umrlih.
Še veš, kako je, ko se ti na prstne mešičke lepijo nedokončane besede?
Včeraj mi je rekla, da si želi nekoga, s komer bo lahko plesala, in moja kolena so v hipu okamenela.
Trgam se iz tvojega naročja in zatrgana ostanem nekje med nočjo in dnevom.
Draga moja, odhajam, ker se moje srce drobi drugače, kot si to želiš ti.
Rada se potapljam v tvoje sanje, ki se zdijo krhke, sredi poletne vročine in morske soli.
Dvojina je vedno težka, saj veš, kaj pravijo za krvaveče srce ... nikoli ne pozabi na rumene jutranje pozdrave ter vroče nabreklo kožo.
