Ura se bliža ničli..in čakam..in morda na drugi strani čakaš tudi ti..na tiste trenutke..ko lahko odvrževa najini življenji in si želiva le še bližine..tako si bova povedali..najine želje in upanja..in spoznala te bom čedalje globlje..in vedela boš, da si želim tvojih oči..tvojih pogledov na sebi..česar ne znam povedati, bi prikazala s črkami..pogledaš više..in me presekaš..tako loviva trenutke, ko se dejansko gledava..ravno to potrebujem..in še veliko več..
Da z jezikom mirim dolžino tvojega telesa..počasi..to so vsi ti kotički, ki jih ne želim spustiti..da s poljubi kradem del tvoje notranjosti..koliko mi boš pustila?..in kater del bi želela obdržati?..kakšni bi bili telesi med drhtenjem..in kako razgreti morava biti, da se stapljava ena v drugo..koliko časa bi si dovolila ležati ob meni..poljubljaj tako..kot če se podpisuješ..s potezami, ki so le tvoje..še potem, ko boš odšla..bom med stenami lovila tvoj vonj..toliko vem..in toliko sem ga pripravljena skrivati med posteljnino..med zarošenimi vekami..počasi me spuščaj v svoje sobane..da bom vedela..da obstajajo vrata..katerim se bom vedno znova želela vrniti..in kjer me..morda..pričakaš ti..
GLAGOLI
..šteti zvezde, ki padajo..jih ujeti in na skrivaj spravljati v žep..hoditi po robu pločnika in..žvižgati..tiho..mirno opazovati preplet mesecev..iskreno se smejati..zapirati oči..ljubiti tebe..med krošnjami..v maju..ti polagati dlan na lica in božati lase..poljubljati besede in z jezikom poudarjati globino..leteti..s tvojim utripom..loviti sanje pomešane v regratu..dajati sebe..v odmerkih..vezati dogodke z barvnimi trakovi..zaviti na stransko cesto in se ustaviti tik pred prepadom..nasloniti glavo..na krhka ramena..jokati..v temi..v zaprtih prostorih..greti kožo v plesu sveč..trepetati..od strahu..žalosti..miriti tresoče roke..lagati..med gledanjem v oči..in prekinjati obljube..ubijati..s pogledi, besedami, premiki..molčati..pisati na liste in skrivati pred svetom..peti in plesati v dežju..ko nihče ne gleda..bežati..pred tabo..in se ne ustavljati..zaspati..v upanju, da se oči več ne odpro..
MORDA
..morda si me zjutraj slišala oditi..in morda res nisem pustila..nobene sledi..morda..in vseeno veš..kakšen je bil moj vonj..in katero majico sem imela na sebi..ostala bom le še okvir..te slike so davno prebledele..pred teboj..razgaljena..morda preveč gledaš v moje oči..morda..in takšne ostanejo tudi moje misli..sleherni dotiki teles..v tej samoti te ne rešijo nobeni vzkliki..odgovori se skrivajo v tvoji podobi..razbila bi te na tisoče odtenkov..nato še sebe..in morda najdeva tiste..sebi enake..tist smisel..ki naju je na začetku pripeljal skupaj..
..prosim..pelji me domov..nekam..kamor lahko naslonim glavo..ne le tu..ko ležim na postelji..prepotena..in si izrezujem srce..po vsem telesu..
..nekaj je ostalo..znotraj naju..oprosti..ker ti več ne znam dajati..vseh teh juter..ker ne znam pokazati..kaj pomeni preskok časa..ker sem dovolila svojim strahovom, da stopijo naprej in mi pogoltnejo jezik..oprosti vsem besedam..morda pa le nisem vedela..kako težko me je ljubiti..lahko bi vedela..da enostavno sva..v jutri in včeraj..in da si bila ti..davno pred mojim časom..ednino za kar bi prenehala čutiti..če bi dejansko znala govoriti..tako kot pišem..bi ti lahko povedala..kaj vse je raztopilo najino sonce..
ODPRTINA
..pustim da se ustavi..vse..minute..globine..preskoki srca..to so edine noči, ko končno preneham..in dovolim..da vse steče nazaj v mene..da vsa dejanja dobijo svoj pomen..
..kaj bi se danes vprašala..kaj bi rekla sama sebi..katere besede bi imele zadostno težo..da bi sama lahko vstala..
..želela bi danes..dati vse česar nisem nikoli upala..nositi v srcu..česar nikoli nisem dojela..in kar je čas odnesel z vetrom..povej..kdaj sanjaš..morje..in skale..in kolikokrat se pojavim jaz..ali sploh še iščeš..
..priznam..da sama ne bi nikoli znala spletati vrvi..in naštevati prividov..in ujeti prebledelih zvezd..nikoli..
..potrebujem..tisto česar se sama nisem več sposobna dati..in zbežala bi v tebe..točno tam..kjer bi me pogoltnilo jedro..kako je danes moje srce ostalo samo..kako sem ostala..raztrgana..ugrizni vonj..in vame..in v srce..kaj ti danes govorim brez besed..in kako glasno slišiš moje kričanje..
..in ne vem..ne vem kje začeti in kako končati vso premikanje..pelji me nekam drugam..daleč..daleč od lačnih pogledov..ostajam..neopisljivo podhranjena..dotikov..besed..objemov..ljubezni..in postani sedanjost..in ujemi dež med padanjem..krvave obljube..krvavi pogledi..soli..
..in nimam več moči reševati svojega lastnega upanja..svojih lastnih ptic..kje obstaja tista točka..ki se več ne deli na realnost in sanje..kje je tist del..ki bo v meni naredil preskok..pusti sledi..na moji koži..pod mojimi porami..
PODPIS
Ura se bliža ničli..in čakam..in morda na drugi strani čakaš tudi ti..na tiste trenutke..ko lahko odvrževa najini življenji in si želiva le še bližine..tako si bova povedali..najine želje in upanja..in spoznala te bom čedalje globlje..in vedela boš, da si želim tvojih oči..tvojih pogledov na sebi..česar ne znam povedati, bi prikazala s črkami..pogledaš više..in me presekaš..tako loviva trenutke, ko se dejansko gledava..ravno to potrebujem..in še veliko več..
Da z jezikom mirim dolžino tvojega telesa..počasi..to so vsi ti kotički, ki jih ne želim spustiti..da s poljubi kradem del tvoje notranjosti..koliko mi boš pustila?..in kater del bi želela obdržati?..kakšni bi bili telesi med drhtenjem..in kako razgreti morava biti, da se stapljava ena v drugo..koliko časa bi si dovolila ležati ob meni..poljubljaj tako..kot če se podpisuješ..s potezami, ki so le tvoje..še potem, ko boš odšla..bom med stenami lovila tvoj vonj..toliko vem..in toliko sem ga pripravljena skrivati med posteljnino..med zarošenimi vekami..počasi me spuščaj v svoje sobane..da bom vedela..da obstajajo vrata..katerim se bom vedno znova želela vrniti..in kjer me..morda..pričakaš ti..
GLAGOLI
..šteti zvezde, ki padajo..jih ujeti in na skrivaj spravljati v žep..hoditi po robu pločnika in..žvižgati..tiho..mirno opazovati preplet mesecev..iskreno se smejati..zapirati oči..ljubiti tebe..med krošnjami..v maju..ti polagati dlan na lica in božati lase..poljubljati besede in z jezikom poudarjati globino..leteti..s tvojim utripom..loviti sanje pomešane v regratu..dajati sebe..v odmerkih..vezati dogodke z barvnimi trakovi..zaviti na stransko cesto in se ustaviti tik pred prepadom..nasloniti glavo..na krhka ramena..jokati..v temi..v zaprtih prostorih..greti kožo v plesu sveč..trepetati..od strahu..žalosti..miriti tresoče roke..lagati..med gledanjem v oči..in prekinjati obljube..ubijati..s pogledi, besedami, premiki..molčati..pisati na liste in skrivati pred svetom..peti in plesati v dežju..ko nihče ne gleda..bežati..pred tabo..in se ne ustavljati..zaspati..v upanju, da se oči več ne odpro..
MORDA
..morda si me zjutraj slišala oditi..in morda res nisem pustila..nobene sledi..morda..in vseeno veš..kakšen je bil moj vonj..in katero majico sem imela na sebi..ostala bom le še okvir..te slike so davno prebledele..pred teboj..razgaljena..morda preveč gledaš v moje oči..morda..in takšne ostanejo tudi moje misli..sleherni dotiki teles..v tej samoti te ne rešijo nobeni vzkliki..odgovori se skrivajo v tvoji podobi..razbila bi te na tisoče odtenkov..nato še sebe..in morda najdeva tiste..sebi enake..tist smisel..ki naju je na začetku pripeljal skupaj..
..prosim..pelji me domov..nekam..kamor lahko naslonim glavo..ne le tu..ko ležim na postelji..prepotena..in si izrezujem srce..po vsem telesu..
..nekaj je ostalo..znotraj naju..oprosti..ker ti več ne znam dajati..vseh teh juter..ker ne znam pokazati..kaj pomeni preskok časa..ker sem dovolila svojim strahovom, da stopijo naprej in mi pogoltnejo jezik..oprosti vsem besedam..morda pa le nisem vedela..kako težko me je ljubiti..lahko bi vedela..da enostavno sva..v jutri in včeraj..in da si bila ti..davno pred mojim časom..ednino za kar bi prenehala čutiti..če bi dejansko znala govoriti..tako kot pišem..bi ti lahko povedala..kaj vse je raztopilo najino sonce..
ODPRTINA
..pustim da se ustavi..vse..minute..globine..preskoki srca..to so edine noči, ko končno preneham..in dovolim..da vse steče nazaj v mene..da vsa dejanja dobijo svoj pomen..
..kaj bi se danes vprašala..kaj bi rekla sama sebi..katere besede bi imele zadostno težo..da bi sama lahko vstala..
..želela bi danes..dati vse česar nisem nikoli upala..nositi v srcu..česar nikoli nisem dojela..in kar je čas odnesel z vetrom..povej..kdaj sanjaš..morje..in skale..in kolikokrat se pojavim jaz..ali sploh še iščeš..
..priznam..da sama ne bi nikoli znala spletati vrvi..in naštevati prividov..in ujeti prebledelih zvezd..nikoli..
..potrebujem..tisto česar se sama nisem več sposobna dati..in zbežala bi v tebe..točno tam..kjer bi me pogoltnilo jedro..kako je danes moje srce ostalo samo..kako sem ostala..raztrgana..ugrizni vonj..in vame..in v srce..kaj ti danes govorim brez besed..in kako glasno slišiš moje kričanje..
..in ne vem..ne vem kje začeti in kako končati vso premikanje..pelji me nekam drugam..daleč..daleč od lačnih pogledov..ostajam..neopisljivo podhranjena..dotikov..besed..objemov..ljubezni..in postani sedanjost..in ujemi dež med padanjem..krvave obljube..krvavi pogledi..soli..
..in nimam več moči reševati svojega lastnega upanja..svojih lastnih ptic..kje obstaja tista točka..ki se več ne deli na realnost in sanje..kje je tist del..ki bo v meni naredil preskok..pusti sledi..na moji koži..pod mojimi porami..
