Zjutraj nas mesec spremlja, ogledujoč se v temni reki
Hitro pade mrak na samostan, ko sonce zaide – februar
Mrzlo jutro, pot v službo se zdi daljša. A glej - sončni vzhod!
Žaba na žabi spomladanska ljubezen v ribniku
Medeni vonj cvetoče slive me v jutru osveži
Prijetna senca pod lipo, ki je šele ozelenela
Polno je belih vetrnic v gozdu, ki še ne zeleni
Ojej, je to sneg? Ne, ob cvetoče češnje se drgne veter.
Kamen v čevlju sedem med vijolice najde me muha
Glej jo – cvetoča marelica steguje veje k oknu
Kako smešen je negibni oranžni muc sredi marjetic!
Leseno telo preluknjano od črvin pod staro tepko
Stari samostan svež hlad pod arkadami zven vodometa
Popoldanski dež je pregnal lastovice v tiho cerkev
Stari drevored pred vhodom v samostan lipa ob lipi
Debela osa na ostankih sadeža – naj jo ubijem?
Zelena plesen leze po krompirjevih svaljkih – kosilo!
Kako poživi modro sobo šop zlatih in rdečih rož!
Polna izložba knjig – gola ženska, nuna, stara pesnica
Brez zvoka se v vetrobransko steklo zaleti metulj
Zvok ob trkljanju drobnih korald na nitki – tolažba duši!
Jutranja nega obraza na vlaku – ah, sladek vonj kreme.
