Naše besede gredo mimo njih
kakor veter čez prazna polja.
Zakaj bi se jih dotaknile,
če ne poslušajo niti samih sebe?
Zrejo z zaledenelimi pogledi
in zbirajo denar ter moč,
kot da jih bo bogastvo opralo
in jim kupilo karto nesmrtnosti.
Želijo gospodariti z našimi življenji
in biti večji od univerzuma.
Z arogantnostjo premagujejo strah
pred življenjem brez smisla,
pri brezuspešnem iskanju odgovorov,
ki so v nas.
MOJ OČE
V deželi med življenjem in smrtjo,
kjer sta smeh in jok eno,
postane za trenutek vse brez pomena.
Ko so me dekleta zapuščala,
sem jokal…
vendar so bile takrat solze drugačnega okusa.
Zdaj polzijo počasi, kot da vedo,
da tu ni popravnega izpita.
Ampak njega ni strah!
Jaz sam se bolj bojim neminljivosti!
Kupil sem si nož, kot bi hotel izrezati
20 let očitanj,
ki so me oddaljila od samega sebe.
Gledal me je
in mi z nasmehom minljivosti
odmahnil z roko.
Molil sem, naj mine…
bolečina, ki se me je oklepala kot rak
in se hranila z mojim nezadovoljstvom,
ki se je kopičilo desetletja.
Ko jo bom sprejel,
bom sprejel tudi sebe!
LJUBEZEN
Ljubezen je čudna reč!
Ni je moč videti in ne slišati.
Nima ne vonja ne okusa …
pa vendar je največja začimba naših življenj.
Od popkovnice pa do
palice starčka – se razteza…
skozi naše življenje –
včasih s težavo,
včasih pa lahkotno kot pero.
Vsi si jo želijo.
Pesmi so je polne –
nekaj manj naša ravnanja!
Nekateri jo iščejo in je ne najdejo –
vse življenje.
Ona pa je povsod!
V naših pričakovanjih.
V našem hrepenenju.
V naših vzdihljajih.
V naših molitvah.
V naših radostih.
V naši domišljiji.
V naših vprašanjih.
Največ pa – verjeli ali ne!
V naših odgovorih.
Ljubezen je odgovor…
na vse kar boli
Odgovor na sovraštvo
odgovor na nasilje.
Je odgovor temí.
Odgovor vsem.
Z eno besedo – ljubezen je …
ODGOVORNOST!
Do sebe in vsakogar,
do luči in vesolja.
Zato nikar ne išči ljubezni –
ves ta čas je v tebi!
SREČA
Mojega prapradeda so ubili Turki.
Na mojem dedku so Nemci v taborišču izvajali eksperimente.
Moji babici so Italijani zabadali igle v oči.
Mojega očeta je ubila žalost.
Upam, da bom jaz umrl od sreče.
Pesmi iz zbirke pesmi, ki bo izšla leta 2009.
PRVI DAN
Rad bi se prebil do tebe, polizal … vse tvoje strahove … izsesal … izgrizljal … jih premaknil na jutri, vsrkal, otipal, se nagledal, osvetlil s sijem sveč ali jih razblinil v tisoč vzdihljajev … jih okopal z vonjem ... ob katerem nabreknejo nozdrvi … ko širim dolino med tvojimi obalami, vzdrhtele brade in valujočega popka. Ufff ... Že misel na to … da bi povohal, odprl, vsrkal, izpil, se nagledal, segrel, da se omehča, pordi … moja malina … da posije kot odprta sliva … naj vse, kar gori, utripa in raste … pojem z zalogajem gotovosti.
SEDEMNAJSTI DAN
Malo pozneje si me gledala
z razprtimi očmi ...
ko ti je resnica kapljala po obrazu.
Da,
ona lahko zaboli ...
lahko ti vzame sapo ...
lahko ti tornado zapleše v trebuhu!
Zaradi nje lahko stokaš ...
lahko kričiš ...
kličeš na pomoč ...
Da.
Lahko te zadene ...
nizko in globoko!
Lahko naletava kot slaba vest ...
ritmično ... v taktu ...
Če jo sprejmeš z odprtimi rokami ...
teče gladko ... polzi ...
Sicer lahko peče.
Najmočnejša je, ko je gola,
ko plapola.
Takrat je vznemirjena ...
čaka, da prideš ...
da prodreš vanjo
in jo preobraziš v nekaj božanskega ...
Nekaj globljega.
Nekaj močnejšega.
Kar te odpira.
Brezgrešno.
SEDEMINŠTIRIDESETI DAN
Najine misli privrvijo.
Z doživetjem se objemava.
Najina čustva bobnijo.
Topijo se besede.
Ljubi se.
Ljubi me.
Ljubi nas.
Kot Veliki tebe.
To je vse, kar imaš.
Zdaj!
Ker čez dve sekundi
pride prihodnost.
Ker čez dve sekundi
sedanjost postane preteklost.
In tega nikoli več
ne moreš spremeniti!
Položila je uspavano roko
okrog mojega pasu.
Pesmi iz zbirke EROTIC TRANSFORMATION, ki je izšla, leta 2007, v okviru založbe Goga iz Novega mesta in podjetja Informa Echo, ter s podporo Ministrstva za kulturo RS in Društva srbska skupnost.
www.transformation-art.com
ILUZIJE
Odganjamo čustva
in mislimo, da smo pametni,
a ne razumemo!
Pokrivamo ušesa,
kimamo z glavami,
prepričani, da razumemo.
Poglede usmerjamo v bližnje in
daljne in pričakujemo, da nas vodijo.
---
Tudi jaz sem bil bolj ranljiv,
ko sem v vseh iskal očeta,
da prevzame moje breme.
---
Razpet
med željami in pogumom,
da vidim omejitve
svojega kratkega življenja.
V svetu neskončnih možnosti
potrebujemo distanco do sebe,
do glave in rok,
ki rišejo klice na pomoč ...
... Tistim, morda,
s katerimi sem izmenjeval
frustracije!
In katerih lastnosti nosim.
Želim si, da nekaterih stvari
ne bi storil. Pa sem!
Bom živel dovolj dolgo,
da ujamem odgovore in sprejmem
odločitve!? Ne vem!
Ali je konec igre
začetek realnosti!?
POMIRI SE, ČLOVEK!
Metek,
strela,
misel,
pogled,
luč,
zvok ...
Minevajo v meni dnevi,
hitro,
kot da jih povezuje le zvok
budilke.
Zaustavi se!
Stoj!
Sebi govorim.
Boljši si kot prej.
Pa vendar.
Čuti več.
Osvobodi radost.
Uživaj v trenutkih.
Ne dovoli,
da te angeli s trpljenjem
spomnijo nanje.
Pesmi iz zbirke TRANS-FORMATION 03, ki je izšla, leta 2003, v okviru podjetja Informa Echo, ter s podporo Ministrstva za kulturo RS in Društva srbska skupnost. www.transformation-art.com
AFIRMACIJA
Bilo je fenomenalno,
le jaz sem mislil,
da je to normalno.
Bilo je tukaj,
a nekako normalno
ni hotelo slišati
za fenomenalno.
Dodalo je,
da je normalno,
ker ni fenomenalno.
Fenomenalno je čakalo
in nekako normalno
čakalo nanj, da se sprosti.
Vendar normalno prav tako
ni hotelo, da bi fenomenalno
postalo normalno.
Normalno je, da normalno
ni hotelo leteti,
ker se otroci normalno
bojijo višine.
Normalno je v sebi
čakalo občutek,
da je fenomenalno leteti.
Oprosti, fenomenalno,
žal je bilo v meni
vse normalno.
Oprosti, normalno,
odločil sem se,
da pogled obarvam fenomenalno.
NASVET TIŠINE
Upočasni in našel boš.
Pusti in razrešil boš.
Občuti in videl boš.
Moli in šel boš.
Ne oziraj se in živel boš.
VALČEK
Da bi lahko ljubil,
moram prerasti.
Da bi prerasel,
moram razumeti.
Da bi razumel,
moram dojeti.
Da bi dojel,
se moram učiti.
Da bi se učil,
moram delati.
Da bi delal,
moram začeti.
Da bi začel,
moram želeti.
Da bi želel,
moram vedeti.
Da bi vedel,
moram videti.
Da bi videl,
moram ozavestiti.
Da bi ozavestil,
moram občutiti.
Da bi občutil,
se moram odpreti.
Da bi se odprl,
se moram sprostiti.
Da bi se sprostil,
moram verjeti.
Da bi verjel,
moram ljubiti.
Da bi ljubil,
se moram ...
Osvoboditi kroga misli
in začeti živeti tukaj in zdaj.
Pesmi iz zbirke TRANS-FORMATION, ki je izšla, leta 2002, v okviru podjetja Informa Echo, ter s podporo Ministrstva za kulturo RS in Društva srbska skupnost. www.transformation-art.com
OBDOBJE TEME
Naše besede gredo mimo njih
kakor veter čez prazna polja.
Zakaj bi se jih dotaknile,
če ne poslušajo niti samih sebe?
Zrejo z zaledenelimi pogledi
in zbirajo denar ter moč,
kot da jih bo bogastvo opralo
in jim kupilo karto nesmrtnosti.
Želijo gospodariti z našimi življenji
in biti večji od univerzuma.
Z arogantnostjo premagujejo strah
pred življenjem brez smisla,
pri brezuspešnem iskanju odgovorov,
ki so v nas.
MOJ OČE
V deželi med življenjem in smrtjo,
kjer sta smeh in jok eno,
postane za trenutek vse brez pomena.
Ko so me dekleta zapuščala,
sem jokal…
vendar so bile takrat solze drugačnega okusa.
Zdaj polzijo počasi, kot da vedo,
da tu ni popravnega izpita.
Ampak njega ni strah!
Jaz sam se bolj bojim neminljivosti!
Kupil sem si nož, kot bi hotel izrezati
20 let očitanj,
ki so me oddaljila od samega sebe.
Gledal me je
in mi z nasmehom minljivosti
odmahnil z roko.
Molil sem, naj mine…
bolečina, ki se me je oklepala kot rak
in se hranila z mojim nezadovoljstvom,
ki se je kopičilo desetletja.
Ko jo bom sprejel,
bom sprejel tudi sebe!
LJUBEZEN
Ljubezen je čudna reč!
Ni je moč videti in ne slišati.
Nima ne vonja ne okusa …
pa vendar je največja začimba naših življenj.
Od popkovnice pa do
palice starčka – se razteza…
skozi naše življenje –
včasih s težavo,
včasih pa lahkotno kot pero.
Vsi si jo želijo.
Pesmi so je polne –
nekaj manj naša ravnanja!
Nekateri jo iščejo in je ne najdejo –
vse življenje.
Ona pa je povsod!
V naših pričakovanjih.
V našem hrepenenju.
V naših vzdihljajih.
V naših molitvah.
V naših radostih.
V naši domišljiji.
V naših vprašanjih.
Največ pa – verjeli ali ne!
V naših odgovorih.
Ljubezen je odgovor…
na vse kar boli
Odgovor na sovraštvo
odgovor na nasilje.
Je odgovor temí.
Odgovor vsem.
Z eno besedo – ljubezen je …
ODGOVORNOST!
Do sebe in vsakogar,
do luči in vesolja.
Zato nikar ne išči ljubezni –
ves ta čas je v tebi!
SREČA
Mojega prapradeda so ubili Turki.
Na mojem dedku so Nemci v taborišču izvajali eksperimente.
Moji babici so Italijani zabadali igle v oči.
Mojega očeta je ubila žalost.
Upam, da bom jaz umrl od sreče.
Pesmi iz zbirke pesmi, ki bo izšla leta 2009.
PRVI DAN
Rad bi se prebil do tebe, polizal … vse tvoje strahove … izsesal … izgrizljal … jih premaknil na jutri, vsrkal, otipal, se nagledal, osvetlil s sijem sveč ali jih razblinil v tisoč vzdihljajev … jih okopal z vonjem ... ob katerem nabreknejo nozdrvi … ko širim dolino med tvojimi obalami, vzdrhtele brade in valujočega popka. Ufff ... Že misel na to … da bi povohal, odprl, vsrkal, izpil, se nagledal, segrel, da se omehča, pordi … moja malina … da posije kot odprta sliva … naj vse, kar gori, utripa in raste … pojem z zalogajem gotovosti.
SEDEMNAJSTI DAN
Malo pozneje si me gledala
z razprtimi očmi ...
ko ti je resnica kapljala po obrazu.
Da,
ona lahko zaboli ...
lahko ti vzame sapo ...
lahko ti tornado zapleše v trebuhu!
Zaradi nje lahko stokaš ...
lahko kričiš ...
kličeš na pomoč ...
Da.
Lahko te zadene ...
nizko in globoko!
Lahko naletava kot slaba vest ...
ritmično ... v taktu ...
Če jo sprejmeš z odprtimi rokami ...
teče gladko ... polzi ...
Sicer lahko peče.
Najmočnejša je, ko je gola,
ko plapola.
Takrat je vznemirjena ...
čaka, da prideš ...
da prodreš vanjo
in jo preobraziš v nekaj božanskega ...
Nekaj globljega.
Nekaj močnejšega.
Kar te odpira.
Brezgrešno.
SEDEMINŠTIRIDESETI DAN
Najine misli privrvijo.
Z doživetjem se objemava.
Najina čustva bobnijo.
Topijo se besede.
Ljubi se.
Ljubi me.
Ljubi nas.
Kot Veliki tebe.
To je vse, kar imaš.
Zdaj!
Ker čez dve sekundi
pride prihodnost.
Ker čez dve sekundi
sedanjost postane preteklost.
In tega nikoli več
ne moreš spremeniti!
Položila je uspavano roko
okrog mojega pasu.
Pesmi iz zbirke EROTIC TRANSFORMATION, ki je izšla, leta 2007, v okviru založbe Goga iz Novega mesta in podjetja Informa Echo, ter s podporo Ministrstva za kulturo RS in Društva srbska skupnost.
www.transformation-art.com
ILUZIJE
Odganjamo čustva
in mislimo, da smo pametni,
a ne razumemo!
Pokrivamo ušesa,
kimamo z glavami,
prepričani, da razumemo.
Poglede usmerjamo v bližnje in
daljne in pričakujemo, da nas vodijo.
---
Tudi jaz sem bil bolj ranljiv,
ko sem v vseh iskal očeta,
da prevzame moje breme.
---
Razpet
med željami in pogumom,
da vidim omejitve
svojega kratkega življenja.
V svetu neskončnih možnosti
potrebujemo distanco do sebe,
do glave in rok,
ki rišejo klice na pomoč ...
... Tistim, morda,
s katerimi sem izmenjeval
frustracije!
In katerih lastnosti nosim.
Želim si, da nekaterih stvari
ne bi storil. Pa sem!
Bom živel dovolj dolgo,
da ujamem odgovore in sprejmem
odločitve!? Ne vem!
Ali je konec igre
začetek realnosti!?
POMIRI SE, ČLOVEK!
Metek,
strela,
misel,
pogled,
luč,
zvok ...
Minevajo v meni dnevi,
hitro,
kot da jih povezuje le zvok
budilke.
Zaustavi se!
Stoj!
Sebi govorim.
Boljši si kot prej.
Pa vendar.
Čuti več.
Osvobodi radost.
Uživaj v trenutkih.
Ne dovoli,
da te angeli s trpljenjem
spomnijo nanje.
Pesmi iz zbirke TRANS-FORMATION 03, ki je izšla, leta 2003, v okviru podjetja Informa Echo, ter s podporo Ministrstva za kulturo RS in Društva srbska skupnost. www.transformation-art.com
AFIRMACIJA
Bilo je fenomenalno,
le jaz sem mislil,
da je to normalno.
Bilo je tukaj,
a nekako normalno
ni hotelo slišati
za fenomenalno.
Dodalo je,
da je normalno,
ker ni fenomenalno.
Fenomenalno je čakalo
in nekako normalno
čakalo nanj, da se sprosti.
Vendar normalno prav tako
ni hotelo, da bi fenomenalno
postalo normalno.
Normalno je, da normalno
ni hotelo leteti,
ker se otroci normalno
bojijo višine.
Normalno je v sebi
čakalo občutek,
da je fenomenalno leteti.
Oprosti, fenomenalno,
žal je bilo v meni
vse normalno.
Oprosti, normalno,
odločil sem se,
da pogled obarvam fenomenalno.
NASVET TIŠINE
Upočasni in našel boš.
Pusti in razrešil boš.
Občuti in videl boš.
Moli in šel boš.
Ne oziraj se in živel boš.
VALČEK
Da bi lahko ljubil,
moram prerasti.
Da bi prerasel,
moram razumeti.
Da bi razumel,
moram dojeti.
Da bi dojel,
se moram učiti.
Da bi se učil,
moram delati.
Da bi delal,
moram začeti.
Da bi začel,
moram želeti.
Da bi želel,
moram vedeti.
Da bi vedel,
moram videti.
Da bi videl,
moram ozavestiti.
Da bi ozavestil,
moram občutiti.
Da bi občutil,
se moram odpreti.
Da bi se odprl,
se moram sprostiti.
Da bi se sprostil,
moram verjeti.
Da bi verjel,
moram ljubiti.
Da bi ljubil,
se moram ...
Osvoboditi kroga misli
in začeti živeti tukaj in zdaj.
Pesmi iz zbirke TRANS-FORMATION, ki je izšla, leta 2002, v okviru podjetja Informa Echo, ter s podporo Ministrstva za kulturo RS in Društva srbska skupnost. www.transformation-art.com
