(* 1943, Ljubljana), rojena Škerlak Marji Boršnik in Tiborju Škerlaku. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani in tam 1961. tudi maturirala. Po opravljenih osrednjih predkliničnih izpitih na Medicinski fakulteti v Ljubljani (tudi iz patologije) je nekaj časa študirala na dveh fakultetah, nato pa se je posvetila samo humanistiki in je leta 1964 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pridobila diplomo I. stopnje z nazivom predmetnega učitelja francoščine in ruščine. Nato se je v Švici vpisala na Philosophische Fakultät I Zürich, kjer jo je posebno pritegnila metoda prof. Georgesa Pouleta, ki je dobil v Avstriji mednarodno nagrado »Montaigne Preis«. V letih od 1964 – 1969 je v Zürichu opravila izpit iz nemškega in latinskega jezika s prevajanjem klasikov latinske literature v nemščino, tri proseminarska dela iz provansalščine, stare francoščine, stare cerkvene slovanščine, stare ruščine ter šest daljših seminarskih del iz francoskega jezika in literature, ruskega jezika in literature in iz italijanskega jezikoslovja ter je švicarske absolvente seznanila s slovenščino s posebno povezovalno seminarsko nalogo iz slovenske krščanske toponomastike. V času svojega študija v Švici je delala v Italijanskem rokopisnem oddelku, kot absolventka tamkajšnje fakultete pa je poučevala nemščino na Gewerbeschule Zürich in francoščino ter italijanščino na švicarski gimnaziji v Wetzikonu. V letu 1972 si je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pridobila diplomo II stopnje: A diplomo iz francoščine, B diplomo iz ruščine in naknadno 1974 še diferencialne izpite B diplome iz zgodovine slovenskega jezika in slovenskega narečjeslovja. Leta 1973 je promovirala iz francoščine, ruščine in italijanščine na Philosophische Fakultät I v Švici. Doktorski izpit iz francoščine z disertacijo o Michelu de Montaige pri Georgesu Pouletu je opravila z oceno »summa diligentia et magna sagacitate conscripta«. Od leta 1973 naprej se je posvetila slovenistiki in primerjalnim študijam. Po ustreznih pripravah (enoletno zbiranje gradiva za kartoteko romanskih izposojenk v slovenščini pod vodstvom slovenista prof. dr. Franceta Bezlaja in romanista prof. dr. Heinricha Schmidta (Švica), ki je zaradi svojega obsega preraslo prvotno načrtovano zamisel istoimenske disertacije in je kot zajetno listkovno gradivo ostalo v še neobjavljeno v kartoteki, je bila sprejeta kot prva interna uslužbenka v tako na novo osnovano Delavnico za historične slovarje slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU, danes preimenovano v Sekcijo za zgodovino slovenskega jezika ZRC, ki se ukvarja z izdelavo slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Leta 1976 se je strokovno izpolnjevala v Pragi, leta 1977 se je s predavanjem o slovenski historični leksikografiji udeležila mednarodnega kongresa historične leksikografije v Leidnu. Tam je spoznala, da je poznavanje izvirnega hebrejskega jezika neizogibno pri nadaljnjem leksikografskem delu, temelječem na svetopisemski literaturi, saj je vzporejanje besedil Trubarja in Dalmatina z jezikom izvirnika temeljnega pomena za poglobljeni študij prevajanja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zato je po študiju hebrejskega jezika leta 1978 v Jeruzalemu opozarjala na problematiko Trubarjevega besedišča in Dalmatinove Biblije 1584 v odnosu do izvirnika s številnimi predavanji ter referati doma in v tujini. Leta 1986 ji je bil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša dodeljen sedem mesečni dopust za primerjalno slovenistično-hebraistično izobraževanje na mednarodni akademiji »Peace academy« Tantur«. Leta 1989 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjala svoj drugi doktorat z doktorsko disertacijo »Pomenska in stilistična problematika Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda Davidovega psaltra v luči hebrejskega izvirnika«. Disertacija je leta 1992 v popolnoma predelani in močno dopolnjeni obliki izšla kot monografija »Korenine slovenskih psalmov« (750 str.) pri Trubarjevem društvu v Ljubljani. Poleg obeh monografij je izdala v letu 2011 pri založbi Amalietti&Amalietti v Ljubljani še dve knjigi, ki predstavljata prerez čez njeno življenje in celoten življenjski opus: Vesela žetev I, ki je bolj strokovna in vključuje tudi slovarček problemsko izbranih besed iz zgodovinskega besednjaka slovenske protestantske zakladnice 16. Stoletja, druga, Vesela žetev II, pretežno literarnega značaja, pa slika življenje ob delu in odnos med jezikom in življenjem. Njena bibliografija šteje poleg dveh knjig preko 170 bibliografskih enot, pisanih v slovenščini, hrvaščini, ruščini, češčini, francoščini, italijanščini in angleščini. V letu 2012 jo je ABI – American Biographical Institute izbral za Žensko leta 2012 – Woman of the Year for 2012 in ji v svojih arhivih dodelil zlato medaljo za Slovenijo – Gold Medal for Slovenia.
