Na vsebino

SPOMINJANJE

Ivana Žvipelj

SPOMINJANJE

Spomin je pisec duše in
življenju ne daje obljub.

Ponuja samo
okus snega na jeziku,
čarobno prejo zgodb in
duh dečka v senci,
da ne straši ljudi.

Sonce je pozabilo njegov obraz.

Če bi znale oči govoriti,
bi veliko povedale.

Tisto sonce ni podobno tvojemu soncu,
le duša ostaja njegov spomin.

STARA JABLANA

V
daljavi,
na obzorju,
stara jablana stoji,
svoje veje širi,
nabira novih si moči.

Grčavo je deblo njeno
obdržalo ravno rast,
kljubovalo je nevihtam,
vetru svoj kazalo je obraz.

Ptice drobne so se skrile
v krošnji njeni vsako noč,
tiho z jutrom
so zapele,
spletle
gnezdo
kot nekoč.

RDEČI ČEVELJCI

Rdeči čeveljci so osamljeni,
jočejo brez nog.

Razcefrane jezičke
stegujejo na mehko podlago.

Obrabljene robove
skrbno skrivajo za gubico
kožuhastega ovratnika.

Potrpežljivo čakajo
na zvok odpiranja vrat,
na svetlobo izza črne pregrade.

Sanjajo o sprehodu med razigrane otročaje
mavričnih čeveljcev na zeleni preprogi.

Sanjajo o jadranju na gugalnici
in kopanju v spomladanski lužici.

In o toplem jezičku sosedove Pike,
ki greje strgano srce.

100 %