Gledaš me, pa me ne vidiš, božam ti dlan, pa me ne čutiš, da te ljubim, nič ne slutiš.
Rečeš, naj grem, pozna ura nima mej, vračaš se nazaj k njej.
Nerada se oblečem, voščim ti lahko noč, moj poljub je šel mimo tvojih ustnic proč.
Sem tukaj, sedaj, gledam te in te vidim, si z mano, tukaj, sedaj, trudim, za ta trenutek se trudim.
Ko bi vedel, kako se trudim, bi poljub mi pripel, ves vesel bi me objel, ker ob tebi zjutraj se zbudim.
Tukaj sem obtičala, s tabo in sedaj, v tem trenutku že vrsto let živiva, to je zdaj najin mali raj.
In v raju so tudi drugi z nama, tako, kot mora biti, v tem malem raju nisva nikoli sama, podrti so vsi upi, legende, miti.
