Prišla je pomlad,
z njo pa prehlad
in smrkav nos -
le kdo mu bo kos?
Pride zdravnik,
sunkoma - pik!
Brine pa v jok!
Prav, saj je še otrok.
BRININ DOM
Moj dom ni v oblakih,
ni ga v pravljici, ni ga v povesti,
ima sliko hudega psa na vratih
in gumb za vreščeči zvonec,
da pokličem mamo, če ostanem na cesti
in je sončnega dneva konec.
Tudi poštrju je zvonec namenje,
pa stricu Igorju z Mašo, Aljažem in Tanjo,
če ni kako drugače zmenjen:
da kar na okno potrka
in mi pomežikne skozi špranjo,
jaz pa mu vržem taprave ključe.
Naš pes takrat posmrka,
od veselja zalaja in se dvakrat zasuče.
Moj dom ni hiša, je mala hišica
s travo in vrtom v ozadju,
ob strani sta ena in še ena stezica,
vseokoli pa diši po svežem sadju.
Tako je v jeseni, ko se že ptice
zbirajo v preglasne jate,
drugače pa je spomladi:
tako sosed Matko svojo
kosilnico vleče
in striže po sveži trati,
črički pa vabijo prijatelje v svate.
VESELI VETER
Veseli veter se pripodi
čez naše dvorišče,
potem zvedavo vsak kot
in vse špranje obišče.
Včasih je hrupen,
včasih je nežen,
včasih zabaven,
večkrat nadležen:
nadležen, ko se v dekliška
krila zateče
ali pa dečkom z glave
nove klobuke pomeče.
Brina pa vetru veselo pomaha,
pokaže mu smer, kam naj pobegne,
pe sama gre z njim, nikogar ne vpraša,
le prej se obrne in rahlo nasmehne.
Zdaj pa vsi čakamo, da se povrne,
da nam pove, kaj je tam daleč drugače,
čakamo, da se veter obrne
in jo prinese spet med njene igrače.
ČUVAJKA DAŠA
Napa Daša
silno rada se potepa,
branimo ji
včasih zgrda, včasih zlepa.
Glao nagne
in tak milo nas pogleda,
da uplahne
jeza, skrije se beseda.
Na usnjeno
vrvico nalahno vpeto
vodimo jo
daleč tja čez glanocesto
na igrišče,
kjer svobodno poskakuje
in vesela čudne vonje zalezuje.
Glej ga, šmenta,
zdaj še sama dvigne nogo
in brezskrbno
moči travnato preprogo.
VAŽNA NOVICA
Čujte, naši časopisi
so z velikimi napisi
silno važno vest prinesli:
v Ribnici, tam na planini,
kjer so ob potoku mlini,
naši Brini so odnesli
trije lopovi nesramni
pravi prstan s tremi kamni!
Obvestimo policaje,
zaprosimo ombudstmana,
Tjaža Hanžka, Ljubljana,
naj pregleda skrivne kraje
in naj lopove poišče,
jih pripelje na dvorišče
bloka pet naselja Sanje.
Tam jih bomo podučili,
kaj narobe so storili.
In naj vrnejo vsaj kamne,
da ne bomo hudi nanje!
Iz zbirke »Veseli veter«
PREHLAD
Prišla je pomlad,
z njo pa prehlad
in smrkav nos -
le kdo mu bo kos?
Pride zdravnik,
sunkoma - pik!
Brine pa v jok!
Prav, saj je še otrok.
BRININ DOM
Moj dom ni v oblakih,
ni ga v pravljici, ni ga v povesti,
ima sliko hudega psa na vratih
in gumb za vreščeči zvonec,
da pokličem mamo, če ostanem na cesti
in je sončnega dneva konec.
Tudi poštrju je zvonec namenje,
pa stricu Igorju z Mašo, Aljažem in Tanjo,
če ni kako drugače zmenjen:
da kar na okno potrka
in mi pomežikne skozi špranjo,
jaz pa mu vržem taprave ključe.
Naš pes takrat posmrka,
od veselja zalaja in se dvakrat zasuče.
Moj dom ni hiša, je mala hišica
s travo in vrtom v ozadju,
ob strani sta ena in še ena stezica,
vseokoli pa diši po svežem sadju.
Tako je v jeseni, ko se že ptice
zbirajo v preglasne jate,
drugače pa je spomladi:
tako sosed Matko svojo
kosilnico vleče
in striže po sveži trati,
črički pa vabijo prijatelje v svate.
VESELI VETER
Veseli veter se pripodi
čez naše dvorišče,
potem zvedavo vsak kot
in vse špranje obišče.
Včasih je hrupen,
včasih je nežen,
včasih zabaven,
večkrat nadležen:
nadležen, ko se v dekliška
krila zateče
ali pa dečkom z glave
nove klobuke pomeče.
Brina pa vetru veselo pomaha,
pokaže mu smer, kam naj pobegne,
pe sama gre z njim, nikogar ne vpraša,
le prej se obrne in rahlo nasmehne.
Zdaj pa vsi čakamo, da se povrne,
da nam pove, kaj je tam daleč drugače,
čakamo, da se veter obrne
in jo prinese spet med njene igrače.
ČUVAJKA DAŠA
Napa Daša
silno rada se potepa,
branimo ji
včasih zgrda, včasih zlepa.
Glao nagne
in tak milo nas pogleda,
da uplahne
jeza, skrije se beseda.
Na usnjeno
vrvico nalahno vpeto
vodimo jo
daleč tja čez glanocesto
na igrišče,
kjer svobodno poskakuje
in vesela čudne vonje zalezuje.
Glej ga, šmenta,
zdaj še sama dvigne nogo
in brezskrbno
moči travnato preprogo.
VAŽNA NOVICA
Čujte, naši časopisi
so z velikimi napisi
silno važno vest prinesli:
v Ribnici, tam na planini,
kjer so ob potoku mlini,
naši Brini so odnesli
trije lopovi nesramni
pravi prstan s tremi kamni!
Obvestimo policaje,
zaprosimo ombudstmana,
Tjaža Hanžka, Ljubljana,
naj pregleda skrivne kraje
in naj lopove poišče,
jih pripelje na dvorišče
bloka pet naselja Sanje.
Tam jih bomo podučili,
kaj narobe so storili.
In naj vrnejo vsaj kamne,
da ne bomo hudi nanje!
