Izpraznjenost. In prav zato obup.
Barvice so obrabljena maska.
Mar bo tudi tokrat pesem izpeta
pred prvo črko?!
V grozi blodim,
drsajoče misli trgajo sebe.
Uničujoče potepanje ne more
biti končano
v oazi sna ne moreš zaspati
Pomarančni sokse bo iz želodca
vrnil v kozarec
POSLEDNJE POLETJE
Nekje daleč ga čutiš. Poslednje poletje.
Ni važno, kje.
Le daleč je, daleč.
Milje in milje stran.
Vendar ga čutiš.
Poletje z mehkimi kapljicami.
S tišino v globini.
S tanko nepretrgano prozorno
membrano,
skozi katero vidiš le
zeleno vodo.
AMEN
Pride prav poseben čas.
Kot je jesen. Ali pa poletje.
Ne čutiš več ničesar.
V človeku gomazijo spomini;
išče nedoživeto.
S krtačo lebdi sredi dežja.
Smejem se spominom.
Nalivnik.
Da, pojem o preteklosti
in zakockanih dneh.
Mrtve, pikčaste sanje ne mrtvinčijo.
Ledeniki, klešče...
To je vzkotaljena prihodnost.
Rumenkasti privid, nevidna maska
mokrih, brezkrivih dni, ki
v plastičnem cvetličnem lončku
prežijo nate.
Skušam te rešiti.
Pa vendar, saj veš, prihodnost,
da v mikrovalovih okraskov
utapljaš moje marjetice.
TRI RIBICE NA SVINČNIKU
Tri ribice na svinčniku (Mobby, Speedy,
Flori) so izginile.
V VESOLJU PLOVEJO MOJI OSTANKI
V vesolju plovejo moji ostanki.
Neskončnost bo minila
in čas se bo zavrtel nazaj.
Vse s svinčnikom napisane besede se
berejo nazaj.
Iščem v množici.
In ostajam za steklom.
Na mizah, v hladilnikih in mrazu
ne smem čutiti ničesar.
Ne nazaj.
IZPRAZNJENOST. IN PRAV ZATO OBUP.
Izpraznjenost. In prav zato obup.
Barvice so obrabljena maska.
Mar bo tudi tokrat pesem izpeta
pred prvo črko?!
V grozi blodim,
drsajoče misli trgajo sebe.
Uničujoče potepanje ne more
biti končano
v oazi sna ne moreš zaspati
Pomarančni sokse bo iz želodca
vrnil v kozarec
POSLEDNJE POLETJE
Nekje daleč ga čutiš. Poslednje poletje.
Ni važno, kje.
Le daleč je, daleč.
Milje in milje stran.
Vendar ga čutiš.
Poletje z mehkimi kapljicami.
S tišino v globini.
S tanko nepretrgano prozorno
membrano,
skozi katero vidiš le
zeleno vodo.
AMEN
Pride prav poseben čas.
Kot je jesen. Ali pa poletje.
Ne čutiš več ničesar.
V človeku gomazijo spomini;
išče nedoživeto.
S krtačo lebdi sredi dežja.
Smejem se spominom.
Nalivnik.
Da, pojem o preteklosti
in zakockanih dneh.
Mrtve, pikčaste sanje ne mrtvinčijo.
Ledeniki, klešče...
To je vzkotaljena prihodnost.
Rumenkasti privid, nevidna maska
mokrih, brezkrivih dni, ki
v plastičnem cvetličnem lončku
prežijo nate.
Skušam te rešiti.
Pa vendar, saj veš, prihodnost,
da v mikrovalovih okraskov
utapljaš moje marjetice.
TRI RIBICE NA SVINČNIKU
Tri ribice na svinčniku (Mobby, Speedy,
Flori) so izginile.
V VESOLJU PLOVEJO MOJI OSTANKI
V vesolju plovejo moji ostanki.
Neskončnost bo minila
in čas se bo zavrtel nazaj.
Vse s svinčnikom napisane besede se
berejo nazaj.
Iščem v množici.
In ostajam za steklom.
Na mizah, v hladilnikih in mrazu
ne smem čutiti ničesar.
Ne nazaj.
