Stare ozke ulice
vijugajo po hribu.
Od pozabe zaprašene,
od vročine prepojene,
zobu časa prepuščene.
Grbaste, razpokane, sive - umirjene in modre – stare… ulice.
Pred naglico ljudi
pogreznjenih v vsakdanjosti
stare ulice so dobro skrite,
a zame prve v mislih porojene,
kamor grem zase v miru iskati resnice izgubljene.
Za obokom dvorišče, vodnjak,
po kamnitem stolpu vzpenja se slak.
Mlada rastlina v skalni razpoki je vzklila,
vsak dan krepkejša spontano živi,
skromno ceni srečo trenutka in majhne reči.
Kamnite obrtniške hišice,
lesena okna, vodnjaki, arkade, stebri,
stolpi, obrambno obzidje, skriti dehteči vrtovi,
stoletne lipe, napol porušen samostan, sinagoga, vegasta cerkev.
Med njimi stekajo se tlakovane ozke ulice.
Vsak kraj je priča tisočerim zgodbam,
ko dogodek mine, človek izgine…
Pripoved vklesana v kamen in les
v večnost priča, kar bilo je enkrat res.
Nekoč spet se uleževa pod stoletno drevo,
se zazreva v safirno nebo.
Okolje se zlije z nama v enotnost niča.
Midva iz dreves, drevesa iz naju, kamni iz kosti,
trava v laseh, listje v dlaneh,
reka je glasba, spremljava v strastnih nočeh.
VŠEČ SI MI…
… ker poslušaš rock’n’roll
… ker si sproščeno nor
… ker mi rečeš: »Mala, used’ se na motor, da se greva peljat gor in dol.«
… ker se rad smejiš preglasno
… ker ti je, še preden rečem kaj, že jasno
… ker sem lahko svobodna s tabo
… ker se ujameš v zapeljevanja vabo
… ker se lahko dotaknem tvojih dolgih las
… ker izgovoriš moje ime in drhti ti glas
… ker dopolniš moje glasbeno znanje
… ker mi gledaš v oči in izgubiš se vanje
… ker se mi tiho prikradeš v misli in sanje
… ker se znaš čuditi zvezdam in strmeti
… ker znaš napisati pesem in jo zapeti
… ker si vedno samo ti, en obraz, trezen ali pijan, svetel kot dan
… ker nisi zlata sredina
… ker goriš v rdečem ognju
… ker hodiš nag po stanovanju
… ker pokažeš mi hitrost v mirovanju
… ker me vzameš strastno, divje… nežno
… ker gledaš iste filme kakor jaz
… ker si ponosen na vse verzije mene
… ker je moja družba zate privilegij
… ker mi daješ prednost pred kolegi
… ker znaš skuhat kosilo in popravit računalnik
… ker si preprosto naraven v umetnem svetu
… ker rečeš »ljubim te« meni, svojemu dekletu
… ker nihče nate ne vpliva
… ker skupaj v travi leživa
… ker romantično skupaj noči prebediva
… ker drug drugemu dajeva smisel življenju
… ker vem, da takega kot si ti, nikjer na svetu zame ni.
STARE ULICE
Stare ozke ulice
vijugajo po hribu.
Od pozabe zaprašene,
od vročine prepojene,
zobu časa prepuščene.
Grbaste, razpokane, sive - umirjene in modre – stare… ulice.
Pred naglico ljudi
pogreznjenih v vsakdanjosti
stare ulice so dobro skrite,
a zame prve v mislih porojene,
kamor grem zase v miru iskati resnice izgubljene.
Za obokom dvorišče, vodnjak,
po kamnitem stolpu vzpenja se slak.
Mlada rastlina v skalni razpoki je vzklila,
vsak dan krepkejša spontano živi,
skromno ceni srečo trenutka in majhne reči.
Kamnite obrtniške hišice,
lesena okna, vodnjaki, arkade, stebri,
stolpi, obrambno obzidje, skriti dehteči vrtovi,
stoletne lipe, napol porušen samostan, sinagoga, vegasta cerkev.
Med njimi stekajo se tlakovane ozke ulice.
Vsak kraj je priča tisočerim zgodbam,
ko dogodek mine, človek izgine…
Pripoved vklesana v kamen in les
v večnost priča, kar bilo je enkrat res.
Nekoč spet se uleževa pod stoletno drevo,
se zazreva v safirno nebo.
Okolje se zlije z nama v enotnost niča.
Midva iz dreves, drevesa iz naju, kamni iz kosti,
trava v laseh, listje v dlaneh,
reka je glasba, spremljava v strastnih nočeh.
VŠEČ SI MI…
… ker poslušaš rock’n’roll
… ker si sproščeno nor
… ker mi rečeš: »Mala, used’ se na motor, da se greva peljat gor in dol.«
… ker se rad smejiš preglasno
… ker ti je, še preden rečem kaj, že jasno
… ker sem lahko svobodna s tabo
… ker se ujameš v zapeljevanja vabo
… ker se lahko dotaknem tvojih dolgih las
… ker izgovoriš moje ime in drhti ti glas
… ker dopolniš moje glasbeno znanje
… ker mi gledaš v oči in izgubiš se vanje
… ker se mi tiho prikradeš v misli in sanje
… ker se znaš čuditi zvezdam in strmeti
… ker znaš napisati pesem in jo zapeti
… ker si vedno samo ti, en obraz, trezen ali pijan, svetel kot dan
… ker nisi zlata sredina
… ker goriš v rdečem ognju
… ker hodiš nag po stanovanju
… ker pokažeš mi hitrost v mirovanju
… ker me vzameš strastno, divje… nežno
… ker gledaš iste filme kakor jaz
… ker si ponosen na vse verzije mene
… ker je moja družba zate privilegij
… ker mi daješ prednost pred kolegi
… ker znaš skuhat kosilo in popravit računalnik
… ker si preprosto naraven v umetnem svetu
… ker rečeš »ljubim te« meni, svojemu dekletu
… ker nihče nate ne vpliva
… ker skupaj v travi leživa
… ker romantično skupaj noči prebediva
… ker drug drugemu dajeva smisel življenju
… ker vem, da takega kot si ti, nikjer na svetu zame ni.
