Človek je to, kar ljubi, in ko to izgubi, še živ umre
Sam k sebi se vrniti ne more Vrata so odznotraj zaklenjena
Za njimi življenje uhaja in pred njimi mu grozi propad
Večno bo po njih udarjal vlamljal z golimi rokami
Vse je pozaklenjeno Kam iti Kje potrkati
Črni zidovi rastejo do neba Ne morem jih razgrajevati
Bolečina zaman išče svoje ime