Življenje… je spomniti se žalostnega
bujenja v vlaku ob zori: videl sem
zunaj negotovo svetlobo: čutil sem
v strtem telesu deviško otožnost
in ostrino žgočega zraka.
A spomniti se nenadne
osvoboditve je slajše: blizu mene
mlad mornar: modrina
in belina njegove oprave, in zuinaj
morje čisto sveže v barvi.
* * *
Pustili so me samega
na polju, pod
drobnim dežjem, samega.
Gledali so me nemi
začudeni
goli topoli: trpeli so
v moji muki: v muki
da nisem jasno vedel…
In mokra zemlja
in previsoke črne gore
so premagane molčale. Zdelo se je
da je neki zli bog
z enim samim gibom
bil vse okamenil.
In dež je umival tisto kamenje.
Prevod: Marjan Pungartnik
* * *
Življenje… je spomniti se žalostnega
bujenja v vlaku ob zori: videl sem
zunaj negotovo svetlobo: čutil sem
v strtem telesu deviško otožnost
in ostrino žgočega zraka.
A spomniti se nenadne
osvoboditve je slajše: blizu mene
mlad mornar: modrina
in belina njegove oprave, in zuinaj
morje čisto sveže v barvi.
* * *
Pustili so me samega
na polju, pod
drobnim dežjem, samega.
Gledali so me nemi
začudeni
goli topoli: trpeli so
v moji muki: v muki
da nisem jasno vedel…
In mokra zemlja
in previsoke črne gore
so premagane molčale. Zdelo se je
da je neki zli bog
z enim samim gibom
bil vse okamenil.
