Resnica sem.
Zavili so me v molk, da ne bi slišali mojega joka.
Zagrebli so me v pozabo, da ne bi čutili moje moči.
Nalašč so me pozabili na samotnem vogalu in me zatajili pred božjim obličjem.
Razsekali so moje ude in telo in pohabili mojo dušo.
Izgnali so me iz človeških bivališč in v mojem imenu razlagajo laži.
Na pol mrtvo so me zagrebli globoko pod rušo.
Zaprta v temo sedam demonom na krila.
Pozabljena od ljudi blodim po labirintu in se veselim dne, ko me bodo znova postavili na piedestal.
Osamljena kričim in čakam na novo rojstvo.
Na robu ždim, polna nemira, in prosim za prebujeno moč svojega imena – resnica.
Molitveno srečanje 2005
