Zgodaj zjutraj sem bila na železniški postaji.
Ura je bila 6.
Čakala sem na zeleni vlak.
Vztrajala sem do 610.
Vprašala sem sprevodnika, kaj je narobe.
Izvedela sem, daje odpejal ob 5.55.
Po voznem redu.
Zato sem prišla z avtomobilom.
* * *
Aleksander.
Majhen,
živahen.
Deček!
Črni, kodrasti lasje.
Temne,
globoke oči.
(Kakor tvoje.)
Zvedav,
igriv,
radoveden,
pameten.
Pogovarjam se z njim —
o njem, o tebi, o sebi, o nas.
O tem, kako je biti nekdo,
kako postati in ostati.
Najin sin.
Podariva mu življenje!
* * *
Strast se je rodila;
rasla je in rasla,
raztegnila se
od severa do juga,
od vzhoda do zahoda.
Uničujoča.
Ubijajoča.
Potegnila me je v globoka brezna
in pahnila tja,
od koder ni povratka.
Kruh in voda.
Voda in kruh.
Potem je na mojo razbolelo dušo
položila kamilice.
Čudno pomirjena sem.
* * *
Zunaj dežuje.
Turobno in mračno je.
Kaplje polzijo po šipah.
Grozen dan.
Dan kar tako.
Proč vržen dan.
Tudi te vrstice so
izkupiček današnjega dne.
Enega izmed mnogih. .
* * *
Zgodaj zjutraj sem bila na železniški postaji.
Ura je bila 6.
Čakala sem na zeleni vlak.
Vztrajala sem do 610.
Vprašala sem sprevodnika, kaj je narobe.
Izvedela sem, daje odpejal ob 5.55.
Po voznem redu.
Zato sem prišla z avtomobilom.
* * *
Aleksander.
Majhen,
živahen.
Deček!
Črni, kodrasti lasje.
Temne,
globoke oči.
(Kakor tvoje.)
Zvedav,
igriv,
radoveden,
pameten.
Pogovarjam se z njim —
o njem, o tebi, o sebi, o nas.
O tem, kako je biti nekdo,
kako postati in ostati.
Najin sin.
Podariva mu življenje!
* * *
Strast se je rodila;
rasla je in rasla,
raztegnila se
od severa do juga,
od vzhoda do zahoda.
Uničujoča.
Ubijajoča.
Potegnila me je v globoka brezna
in pahnila tja,
od koder ni povratka.
Kruh in voda.
Voda in kruh.
Potem je na mojo razbolelo dušo
položila kamilice.
Čudno pomirjena sem.
* * *
Zunaj dežuje.
Turobno in mračno je.
Kaplje polzijo po šipah.
Grozen dan.
Dan kar tako.
Proč vržen dan.
Tudi te vrstice so
izkupiček današnjega dne.
Enega izmed mnogih. .
