Kormorani
goltajo
smeti
ribe
oblačijo
plastiko
race
lajajo
v luno
noji
sejejo
pavi
skovikajo
ples
in
trans
v
parku
zažigata.
GRIZODUŠJE
Star
pulover
maha
iz
predala
slike
bežijo
za
oblake
race
in
gosi
ne
morejo
v
mlake
sloni
pijejo
sneg
zajci
izbirajo
odpadno
embalažo.
BRAZGOTINE
V
drobtinah
življenja
kapljajo
spomini
se
topijo
iskrijo
puhtijo
se
združijo
padajo
umažejo
očala
v koprenah
obale
pristajajo
brez
vrnitve.
PISALO
Skrhal
sem
svinčnik
zglodal
radirko
razbijal
možgane
pisal
veliko
na
kupe
besed
pustilo
je
sled
ne
dajo
se
mazat
niti
požgat
ostane
jih
dosti
za
majhen
zaklad.
TRESENKE
Stresene
misli
zdrobljeni
spomini
strgane
želje
zbobnane
črke
veke
že
mrke
frcajo
brcajo
pokajo
strmijo
gola
telesa
OBRAT
Lovim
sanje
starih
pogrinjkov
čakam
brezvetrje
da
zgrabim
novo
stran
besede
bežijo
padajo
trkajo
veter
nevihte
jih
žene
v moj
spomin
POTI
Besede
pokajo
tonejo
valovi
zbirajo
iskre
prevračajo
občutke
veter
briše
sledi
pesek
golta
ostanke
drobtine
kažejo
poti.
ETER
Ko je življenje
vrženo v veter
se usta posušijo
oči posteklenijo.
Ko je življenje
vrženo v veter
besede obnemijo
misli zakovane
lasje pozelenijo.
Ko je življenje
vrženo v veter
luna ne zaide
cesta se konča
rosa ne izgine
smeh z lica mine.
JEZERO
Kormorani
goltajo
smeti
ribe
oblačijo
plastiko
race
lajajo
v luno
noji
sejejo
pavi
skovikajo
ples
in
trans
v
parku
zažigata.
GRIZODUŠJE
Star
pulover
maha
iz
predala
slike
bežijo
za
oblake
race
in
gosi
ne
morejo
v
mlake
sloni
pijejo
sneg
zajci
izbirajo
odpadno
embalažo.
BRAZGOTINE
V
drobtinah
življenja
kapljajo
spomini
se
topijo
iskrijo
puhtijo
se
združijo
padajo
umažejo
očala
v koprenah
obale
pristajajo
brez
vrnitve.
PISALO
Skrhal
sem
svinčnik
zglodal
radirko
razbijal
možgane
pisal
veliko
na
kupe
besed
pustilo
je
sled
ne
dajo
se
mazat
niti
požgat
ostane
jih
dosti
za
majhen
zaklad.
TRESENKE
Stresene
misli
zdrobljeni
spomini
strgane
želje
zbobnane
črke
veke
že
mrke
frcajo
brcajo
pokajo
strmijo
gola
telesa
OBRAT
Lovim
sanje
starih
pogrinjkov
čakam
brezvetrje
da
zgrabim
novo
stran
besede
bežijo
padajo
trkajo
veter
nevihte
jih
žene
v moj
spomin
POTI
Besede
pokajo
tonejo
valovi
zbirajo
iskre
prevračajo
občutke
veter
briše
sledi
pesek
golta
ostanke
drobtine
kažejo
poti.
ETER
Ko je življenje
vrženo v veter
se usta posušijo
oči posteklenijo.
Ko je življenje
vrženo v veter
besede obnemijo
misli zakovane
lasje pozelenijo.
Ko je življenje
vrženo v veter
luna ne zaide
cesta se konča
rosa ne izgine
smeh z lica mine.
