(*19. oktobra 1919, Mlake, †4. aprila 2004, Muta). Doma (pri Rihčanu) so imeli kmetijo in gostilno. Zgodaj mu je umrla mati, a se je oče ponovno poročil. Okusil težko življenje v pomanjkanja po prvi svetovni vojni in trdo delo. Po končani osnovni šoli ga je učiteljica Praprotnikova prijavila v meščansko šolo, a ga je oče določil za pastirja doma. Vendar je šel v šolo, čeprav ga oče ni hotel finančno podpreti. Od doma je hodil do broda na Dravi in se vozil iz Trbonj v Slovenj Gradec z vlakom. Zdržal je dve leti, potem pa je ostal doma za pastirja, dokler mu lesni trgovec in veleposestnik iz Dravograda Gol ni ponudil, da bi se pri njem učil za lesnega manipulanta. S tem se je strinjal tudi oče. Po drugi svetovni vojni se je vpisal v nižjo gozdarsko šolo v Mariboru, po njej delal na gozdni upravi v Mislinji, potem pa kot upravnik na gozdni upravi v Slovenj Gradec. Končal je dopisno srednjo gozdarsko šolo v Ljubljani in jo končal leta 1951. Odtlej je do upokojitve leta 1980 kot upravnik obredel vse gozdarske obrate po Koroškem. Leta 1953 se je poročil z ženo Miro in dobil hčerko in sina.
Po upokojitvi se je posvetil reji ovac in zbiranju etnoloških predmetov iz domačega okolja. Zapisuje zgodbe iz življenja krajanov Pernic in Mlak.Piše prozo in kronike, sodeluje v Prešernovem obzorniku, Viharniku, zbornikih Prehojene poti (Drumac 1998) in Šepet Dravske doline (MLD 2000) ter v publikaciji Življenjske zgodbe krajanov občine Muta.Sodeloval je v študijskem krožku »Šintli«, v literarni skupini Utrip gornje Dravske doline.
Publikacije:
OVSETI, MEJA, ŠMUGLARJI, Mariborska literarna družba, Maribor 2003
