Poglej kdaj v svoje srce. Če se v njem skriva ego, ne boš nikoli spoznal resnične narave ljubezni.
Biti zrel v ljubezni pomeni biti nesebičen, duhovno predan, iskren in resnicoljuben.
Ljubezen je najvišje dejanje duha.
Kdaj je nežnost resnično nežnost? Ko izhaja iz ljubezni, ko je dejanje srca. Vse drugo je pretvarjanje.
Noben človek ni tako slab, da v njem ne bi mogli najti vsaj zrnca dobrega. Prava priložnost vedno omogoči, da se v človeku pokaže duh in njegova dobrota.
ŽIVLJENJSKA POT
Učitelj se prikaže, ko je učenec nared. A ta učitelj ni vedno le človek, temveč je lahko Bog ali Narava s svojim zgledom.
Poznati pot ni isto kot hoditi po njej!
Reka teče, ti pa ob strani pobiraš kapljice? Če v njih najdeš skrito sporočilo, ki oplemeniti duha v tebi, boš razumel smisel obstoja reke in njenih kapljic ter predvsem pomen rečnega toka. Vsak arhetip je bogata duhovna informacija, torej tudi arhetip z motivom reke.
Prepusti se toku, ki plemeniti duha v tebi! Presenečen boš nad rastjo svoje osebnosti!
Duhovna praznina je kazen za napačno življenjsko pot.
Dokler ne bomo ljudje nekoliko popustili v svojem slepem egoizmu, se podoba današnjega sveta, ki je še precej duhovno prazen, ne bo spremenila na bolje.
Ali nezavedne misli obstajajo? So njihove posledice dejanja, ki jih nehote in nezavedno storimo? Ali niso takšne misli dokaz skrivnostne notranje neurejenosti in nezrelosti?
Se prepoznavaš le v posebnih stanjih duha, v izkustvu, da te v življenju vodijo tudi na videz skrivnostna naključja, v intuitivnih prebliskih, ki te naravnavajo v tvojih dejanjih in mislih, v predslutnjah bližnjih še nedoživetih dogodkov, v sanjah s skritim sporočilom in podobno? Na poti spoznavanja se vedno pojavi neka resnica.
Razdajaj svojo pozitivno duhovno energijo in uživaj duhovne sadove.
Spoznanja širijo našo duhovnost in pojasnjujejo duhovno zavest ter krepijo duhovno inteligenco.
Kjer so tvoji talenti, tam so tvoje naloge. Življenje je pravzaprav izpit iz duhovnosti.
Tvoja pričakovanja ustvarjajo svet, ki se ti dogaja. Če pri tem doživljaš neprijetnosti, je kriva napačna pot, po kateri hodiš zaradi nejasnega cilja.
Svet je tudi to, kar je v naših mislih. Me pustiš v svoj svet?
Pravi osebni pogled o sebi in o svetu onemogoča, da bi se slepil in se tako oddaljeval od resnice, hkrati pa se z njim preko novih spoznanj in izkušenj duhovno dvigaš in bogatiš.
Izmed neskončnih možnosti oblikujemo s svojo izbiro v ustreznih danostih in okolju samo en svet, svoj lastni svet, lastno vesolje. Je ta izbira pravilna, nas osrečuje, duhovno bogati in nam pomaga notranje dozoreti? Povabim te v svoj svet!
Si kot osebnost še vedno neuresničeni jaz? Si že odkril svojo duhovno identiteto, poslanstvo tvojega življenja? Zakaj si tam, kjer si?
Duhovne informacije vzpodbujajo samorazvoj. Niso vsebovane samo v knjigah in pisani besedi, temveč tudi v umetnosti, sanjah, glasbi, naključnih dogodkih, odnosih z drugimi ljudmi, skratka v vsem, kar oblikuje naš vsakdan in življenje samo.
Si marioneta ega, njegovih slepih želja, iluzij in odpora? Teh pasti se lahko rešiš le, če jih prerasteš, če se jih torej zaveš in jih razkrinkaš s svojo razsodnostjo. Duh v tebi vedno tiho čaka, da ga pokličeš na pomoč.
Znaš premagati svobodo greha v sebi? Glede na svobodo odločanja v tebi je pomembno le, kar storiš in česar ne.
Pamet, ki srce prizna, oživi v nas skritega duha. Posledice iluzij pameti, ki ne prizna srca, so svetovi, ki lahko pogubijo človeštvo: navidezni svetovi domišljavih častihlepnih politikov, nehumani komunizem, mamonistični kapitalizem, ne-ekološko stehnizirani realizem, krivični pravni red, hladni birokratizem in podobne neduhovne aktivnosti. Koliko Sizifovega delaje v teh svetovih!
Udarci usode nas dolgoročno gledano krepijo!
Neduhovna dejanja tega sveta in našega časa so predvsem potrošništvo, pehanje za dobičkom, životarjenje, uživaštvo brez vsake mere, mamonistična mentaliteta in podobno. Si tudi ti njihova žrtev in torej slepo služiš egu v sebi?
Kdor živi v skladu s svojim duhom, je srečen človek, saj globoko ljubi, jasno misli, čisto govori in spoštuje duhovne vrline.
Pazi, da nikoli ne boš obžaloval ljudi, ki jih nikoli nisi imel rad, priložnosti za duhovno rast, ki jih nikoli nisi izkoristil, dobrih stvari, ki jih nikoli nisi naredil in potovanj, na katera nikoli nisi šel.
Pravica in resnica sta na sodiščih žrtev le tam, kjer ju ne obravnavajo po duhovnih merilih, temveč le po meri zaslužka in osebnih koristi vpletenih posameznikov.
Rad živim v pričakovanju duhovnega sporočila, dejanja ali dogodka.
Za vsakogar napoči trenutek, ko ga dohiti vest.
Sovraštvo uniči dušo in osiromaši duha.
So šole le zato, da se skozi njih prebiješ? Zakaj niso priložnost za duhovno vzgojo, kakršne v sedanjih šolah še vedno ni? Koliko obupne duhovne praznine je med mladimi ... Slaba šola ti bo življenje zamorila.
V našem svetu se rojevajo tudi spoznanja o razosebljenem človeku, ki kot izgubljen blodi po svetu in išče svoj prostor zase. Ko bi tak človek vedel, da ima v sebi tudi duha!
Malodušje je past za mladega človeka, saj zavira njegov duhovni razvoj. Tak človek si kmalu uteho išče v pijači, mamilih in celo v telesnih spolnih omamah, kar postane rak njegovega životarjenja. Če tak človek duhu vsaj za trenutek ne pusti dihati ali zaživeti, je prav gotovo kot živi mrlič. Je res tako težko biti vsaj malo duhoven in komu pokloniti izvirni nasmeh, pokazati drugim vsaj malo dobrote in kdaj odpreti svoje srce? Ni, le spomnimo se ne, da smo zmožni biti tudi takšni.
Človek jalovega uma je tujec sam sebi. Potreben je pomoči, da v sebi ne zdrsne še nižje.
Vsak, ki me hoče duhovno omejiti, me izgubi. Ne pusti se ugonobiti neduhovnim vplivom tega sveta, saj to vodi v duhovno siromaštvo.
MLADOST – NOROST ...
Je mladost norost?
Odvisno od tega kakšno življenjsko pot si mladi človek izbere: pot ega vodi v duhovno praznino in bedo, pot duha pa v resnične globine življenja in do notranje sreče.
Sreča ni v skrbi za lep videz in v brezskrbnih zabavah, kot misli večina ljudi. Sreča je v duhovnem zadovoljstvu.
Odtrgano obnašanje žal vse bolj prevladuje med mladimi in je zanje popularno. V resnici pa človek takšnega obnašanja javno razglaša bedaka v sebi. Želi samo pritegniti pozornost in se ne zaveda, da izdaja duhovno praznino v sebi ter hkrati premoč ega, ki mu je slepo podlegel.
Prijateljstvo oplemenitita iskrenost in dobrota.
Ali vidiš onkraj svojih trenutnih interesov in ciljev? Si kratkoviden?
Idealnih partnerskih zvez najbrž ni, so le romance. Vsakdanje življenje v dvoje je seštevek kompromisov in paleta popuščanj.
Si poln nasprotujočih čustev? Ceniš vsaj dobroto v sebi?
Ne postani še ti žrtev greha slepega intelektualnega ponosa.
Ni prav, če se zanašaš na vse in na vsakogar.
Si obseden s samim seboj? Si samoljuben? Tedaj nisi notranje srečen.
Skoči in mreža se bo pojavila sama od sebe. Iz pasti se lahko rešiš le z duhom.
KDO SMO MI?
Ali vse, tudi človek, služi svojemu namenu?
Smo ljudje uničujoči rak našega planeta? Z duhom vred, ki ga vsak vede ali nevede nosi v sebi?
Ljudje si postavljamo preveč neduhovnih omejitev, namesto da bi duhu pustili njegovo svobodo.
Možgani kot sedež duha so ključ sveta, ki ga človeštvo ohranja na našem planetu.
Pridobivanje znanja je plemenit cilj, ki pa vsakogar ne povzdigne, predvsem koristolovcev ne.
Negativni miselni vzorci so slepila ega. Če jih nekritično sprejemaš in vzdržuješ v sebi, boš kmalu postal duševna razvalina.
Vedno prideš tja, kamor greš. A vedno ne veš kam greš. Le duh te lahko pravilno vodi.
Slepila so zato, da ljudje ne bi videli resnice. Le duh v nas ne podleže slepilom.
Strah je kot senca v duši, toda obstaja le v domišljiji, kajti v svetlobi razuma ni senc.
Mnogi v sebi oblikujemo pravi sistem samonadzora, predvidevanj in utvar. A to je v resnici iluzija. Dokler le ta deluje, se počutimo brezskrbne kot otroci. A pride dan, ko se soočimo z lažnostjo iluzij v sebi ... Zakaj si ne bi raje pomagali z duhom v sebi? Dajmo mu vsaj enkrat priložnost, da se dokaže.
BOG IN ČLOVEK
Znanost je še precej površna, saj ni zmožna razložiti vsega, kar je del Univerzuma, v katerem živimo. Ji zato lahko povsem zaupamo? Zaupamo tudi tedaj, ko slepo zanika Boga?
Razum služi človeku, toda z njim ne moremo povsem spoznati Boga, najvišjega duhovnega bitja. Najbolj se mu lahko približamo z aktivnim duhom v sebi, ker tedaj zares začutimo, da nas je Bog naredil po svoji duhovni podobi.
Nočem, da je med menoj in Bogom cerkev kot institucija! Saj vendar imam duha, ki me bo pravilno vodil.
Verjameš, da se je lestev naredila sama od sebe?
Ne, človek jo je naredil!
Verjameš, da so se geni naredili sami od sebe?
Ne, Bog jih je naredil!
Imeti vero pomeni imeti gotovost v negotovosti. Ni pomembno kateri veroizpovedi pripadaš, da bi verjel v Boga, ki je posledično ustvaril vse tisto, česar ni ustvaril človek, tudi človekove možgane in duha.
Vidna oblika na videz nevidnega notranjega sveta človeka je duh, ki deluje, misli in tvori odnose z drugimi ljudmi. Tudi čas je neviden, a vendar prisoten! Tudi Bog je neviden, a vendar prisoten v vsem, kar ni delo človekovih rok.
Poglej kdaj v svoje srce. Če se v njem skriva ego, ne boš nikoli spoznal resnične narave ljubezni.
Biti zrel v ljubezni pomeni biti nesebičen, duhovno predan, iskren in resnicoljuben.
Ljubezen je najvišje dejanje duha.
Kdaj je nežnost resnično nežnost? Ko izhaja iz ljubezni, ko je dejanje srca. Vse drugo je pretvarjanje.
Noben človek ni tako slab, da v njem ne bi mogli najti vsaj zrnca dobrega. Prava priložnost vedno omogoči, da se v človeku pokaže duh in njegova dobrota.
ŽIVLJENJSKA POT
Učitelj se prikaže, ko je učenec nared. A ta učitelj ni vedno le človek, temveč je lahko Bog ali Narava s svojim zgledom.
Poznati pot ni isto kot hoditi po njej!
Reka teče, ti pa ob strani pobiraš kapljice? Če v njih najdeš skrito sporočilo, ki oplemeniti duha v tebi, boš razumel smisel obstoja reke in njenih kapljic ter predvsem pomen rečnega toka. Vsak arhetip je bogata duhovna informacija, torej tudi arhetip z motivom reke.
Prepusti se toku, ki plemeniti duha v tebi! Presenečen boš nad rastjo svoje osebnosti!
Duhovna praznina je kazen za napačno življenjsko pot.
Dokler ne bomo ljudje nekoliko popustili v svojem slepem egoizmu, se podoba današnjega sveta, ki je še precej duhovno prazen, ne bo spremenila na bolje.
Ali nezavedne misli obstajajo? So njihove posledice dejanja, ki jih nehote in nezavedno storimo? Ali niso takšne misli dokaz skrivnostne notranje neurejenosti in nezrelosti?
Se prepoznavaš le v posebnih stanjih duha, v izkustvu, da te v življenju vodijo tudi na videz skrivnostna naključja, v intuitivnih prebliskih, ki te naravnavajo v tvojih dejanjih in mislih, v predslutnjah bližnjih še nedoživetih dogodkov, v sanjah s skritim sporočilom in podobno? Na poti spoznavanja se vedno pojavi neka resnica.
Razdajaj svojo pozitivno duhovno energijo in uživaj duhovne sadove.
Spoznanja širijo našo duhovnost in pojasnjujejo duhovno zavest ter krepijo duhovno inteligenco.
Kjer so tvoji talenti, tam so tvoje naloge. Življenje je pravzaprav izpit iz duhovnosti.
Tvoja pričakovanja ustvarjajo svet, ki se ti dogaja. Če pri tem doživljaš neprijetnosti, je kriva napačna pot, po kateri hodiš zaradi nejasnega cilja.
Svet je tudi to, kar je v naših mislih. Me pustiš v svoj svet?
Pravi osebni pogled o sebi in o svetu onemogoča, da bi se slepil in se tako oddaljeval od resnice, hkrati pa se z njim preko novih spoznanj in izkušenj duhovno dvigaš in bogatiš.
Izmed neskončnih možnosti oblikujemo s svojo izbiro v ustreznih danostih in okolju samo en svet, svoj lastni svet, lastno vesolje. Je ta izbira pravilna, nas osrečuje, duhovno bogati in nam pomaga notranje dozoreti? Povabim te v svoj svet!
Si kot osebnost še vedno neuresničeni jaz? Si že odkril svojo duhovno identiteto, poslanstvo tvojega življenja? Zakaj si tam, kjer si?
Duhovne informacije vzpodbujajo samorazvoj. Niso vsebovane samo v knjigah in pisani besedi, temveč tudi v umetnosti, sanjah, glasbi, naključnih dogodkih, odnosih z drugimi ljudmi, skratka v vsem, kar oblikuje naš vsakdan in življenje samo.
Si marioneta ega, njegovih slepih želja, iluzij in odpora? Teh pasti se lahko rešiš le, če jih prerasteš, če se jih torej zaveš in jih razkrinkaš s svojo razsodnostjo. Duh v tebi vedno tiho čaka, da ga pokličeš na pomoč.
Znaš premagati svobodo greha v sebi? Glede na svobodo odločanja v tebi je pomembno le, kar storiš in česar ne.
Pamet, ki srce prizna, oživi v nas skritega duha. Posledice iluzij pameti, ki ne prizna srca, so svetovi, ki lahko pogubijo človeštvo: navidezni svetovi domišljavih častihlepnih politikov, nehumani komunizem, mamonistični kapitalizem, ne-ekološko stehnizirani realizem, krivični pravni red, hladni birokratizem in podobne neduhovne aktivnosti. Koliko Sizifovega delaje v teh svetovih!
Udarci usode nas dolgoročno gledano krepijo!
Neduhovna dejanja tega sveta in našega časa so predvsem potrošništvo, pehanje za dobičkom, životarjenje, uživaštvo brez vsake mere, mamonistična mentaliteta in podobno. Si tudi ti njihova žrtev in torej slepo služiš egu v sebi?
Kdor živi v skladu s svojim duhom, je srečen človek, saj globoko ljubi, jasno misli, čisto govori in spoštuje duhovne vrline.
Pazi, da nikoli ne boš obžaloval ljudi, ki jih nikoli nisi imel rad, priložnosti za duhovno rast, ki jih nikoli nisi izkoristil, dobrih stvari, ki jih nikoli nisi naredil in potovanj, na katera nikoli nisi šel.
Pravica in resnica sta na sodiščih žrtev le tam, kjer ju ne obravnavajo po duhovnih merilih, temveč le po meri zaslužka in osebnih koristi vpletenih posameznikov.
Rad živim v pričakovanju duhovnega sporočila, dejanja ali dogodka.
Za vsakogar napoči trenutek, ko ga dohiti vest.
Sovraštvo uniči dušo in osiromaši duha.
So šole le zato, da se skozi njih prebiješ? Zakaj niso priložnost za duhovno vzgojo, kakršne v sedanjih šolah še vedno ni? Koliko obupne duhovne praznine je med mladimi ... Slaba šola ti bo življenje zamorila.
V našem svetu se rojevajo tudi spoznanja o razosebljenem človeku, ki kot izgubljen blodi po svetu in išče svoj prostor zase. Ko bi tak človek vedel, da ima v sebi tudi duha!
Malodušje je past za mladega človeka, saj zavira njegov duhovni razvoj. Tak človek si kmalu uteho išče v pijači, mamilih in celo v telesnih spolnih omamah, kar postane rak njegovega životarjenja. Če tak človek duhu vsaj za trenutek ne pusti dihati ali zaživeti, je prav gotovo kot živi mrlič. Je res tako težko biti vsaj malo duhoven in komu pokloniti izvirni nasmeh, pokazati drugim vsaj malo dobrote in kdaj odpreti svoje srce? Ni, le spomnimo se ne, da smo zmožni biti tudi takšni.
Človek jalovega uma je tujec sam sebi. Potreben je pomoči, da v sebi ne zdrsne še nižje.
Vsak, ki me hoče duhovno omejiti, me izgubi. Ne pusti se ugonobiti neduhovnim vplivom tega sveta, saj to vodi v duhovno siromaštvo.
MLADOST – NOROST ...
Je mladost norost?
Odvisno od tega kakšno življenjsko pot si mladi človek izbere: pot ega vodi v duhovno praznino in bedo, pot duha pa v resnične globine življenja in do notranje sreče.
Sreča ni v skrbi za lep videz in v brezskrbnih zabavah, kot misli večina ljudi. Sreča je v duhovnem zadovoljstvu.
Odtrgano obnašanje žal vse bolj prevladuje med mladimi in je zanje popularno. V resnici pa človek takšnega obnašanja javno razglaša bedaka v sebi. Želi samo pritegniti pozornost in se ne zaveda, da izdaja duhovno praznino v sebi ter hkrati premoč ega, ki mu je slepo podlegel.
Prijateljstvo oplemenitita iskrenost in dobrota.
Ali vidiš onkraj svojih trenutnih interesov in ciljev? Si kratkoviden?
Idealnih partnerskih zvez najbrž ni, so le romance. Vsakdanje življenje v dvoje je seštevek kompromisov in paleta popuščanj.
Si poln nasprotujočih čustev? Ceniš vsaj dobroto v sebi?
Ne postani še ti žrtev greha slepega intelektualnega ponosa.
Ni prav, če se zanašaš na vse in na vsakogar.
Si obseden s samim seboj? Si samoljuben? Tedaj nisi notranje srečen.
Skoči in mreža se bo pojavila sama od sebe. Iz pasti se lahko rešiš le z duhom.
KDO SMO MI?
Ali vse, tudi človek, služi svojemu namenu?
Smo ljudje uničujoči rak našega planeta? Z duhom vred, ki ga vsak vede ali nevede nosi v sebi?
Ljudje si postavljamo preveč neduhovnih omejitev, namesto da bi duhu pustili njegovo svobodo.
Možgani kot sedež duha so ključ sveta, ki ga človeštvo ohranja na našem planetu.
Pridobivanje znanja je plemenit cilj, ki pa vsakogar ne povzdigne, predvsem koristolovcev ne.
Negativni miselni vzorci so slepila ega. Če jih nekritično sprejemaš in vzdržuješ v sebi, boš kmalu postal duševna razvalina.
Vedno prideš tja, kamor greš. A vedno ne veš kam greš. Le duh te lahko pravilno vodi.
Slepila so zato, da ljudje ne bi videli resnice. Le duh v nas ne podleže slepilom.
Strah je kot senca v duši, toda obstaja le v domišljiji, kajti v svetlobi razuma ni senc.
Mnogi v sebi oblikujemo pravi sistem samonadzora, predvidevanj in utvar. A to je v resnici iluzija. Dokler le ta deluje, se počutimo brezskrbne kot otroci. A pride dan, ko se soočimo z lažnostjo iluzij v sebi ... Zakaj si ne bi raje pomagali z duhom v sebi? Dajmo mu vsaj enkrat priložnost, da se dokaže.
BOG IN ČLOVEK
Znanost je še precej površna, saj ni zmožna razložiti vsega, kar je del Univerzuma, v katerem živimo. Ji zato lahko povsem zaupamo? Zaupamo tudi tedaj, ko slepo zanika Boga?
Razum služi človeku, toda z njim ne moremo povsem spoznati Boga, najvišjega duhovnega bitja. Najbolj se mu lahko približamo z aktivnim duhom v sebi, ker tedaj zares začutimo, da nas je Bog naredil po svoji duhovni podobi.
Nočem, da je med menoj in Bogom cerkev kot institucija! Saj vendar imam duha, ki me bo pravilno vodil.
Verjameš, da se je lestev naredila sama od sebe?
Ne, človek jo je naredil!
Verjameš, da so se geni naredili sami od sebe?
Ne, Bog jih je naredil!
Imeti vero pomeni imeti gotovost v negotovosti. Ni pomembno kateri veroizpovedi pripadaš, da bi verjel v Boga, ki je posledično ustvaril vse tisto, česar ni ustvaril človek, tudi človekove možgane in duha.
Vidna oblika na videz nevidnega notranjega sveta človeka je duh, ki deluje, misli in tvori odnose z drugimi ljudmi. Tudi čas je neviden, a vendar prisoten! Tudi Bog je neviden, a vendar prisoten v vsem, kar ni delo človekovih rok.
