Poznam te, čutim te. Povezani sva v eno, prehodili sva veliko poti, zrli sva si v oči. Skrivali utrujene dlani, upali v eno samo sapo sreče.
Nosila si jo v sebi, skrila jo kot zaklad. Hodila si okrog mene, podpirala moje utrujeno telo, mi šepetala: zdrži še malo!
Verjela si v njo, iskala si jo slepo. Slišim zvok, melodije. Zaigrala je ljubezen.
Sreča nazadnje spregovori: srečo nate bom izlila. Daleč se bom skrila in vedno iz daljave zrla ti v obraz. Ti srečno boš dekle.
Ta smeh ni moj. Prijatelj, podarjen mi je, tebi ga dajem. Le kdo sem jaz, ki ti podarjam zvezdo sreče?
V smehu rasteš, se razdajaš.
Življenje je en sam glas resnice, pisan ti je, v tvojo knjigo. Srce narekuje ure, ki so nam štete. A nekdo z nevidnim peresom piše pravico našim dnem.
Prijatelj, moj smeh ni samo zame, nesi ga, deli ga, povej ga vsem! Prijatelj, kdo sem jaz? Podarjam ti smeh, zvezdo sreče.
