Popoldan pred praznikom
štejem avtobusne postaje z nenavadnimi imeni
pot k tebi vedno vznemirja mrak ko iz dneva nastane večer
in tvoj pozdrav: dete lübleno nazarensko si príšlo?
tvoje gube me pobožajo po dlaneh in čez lase
sledi kruh z maslom iz prve kmetije
dodaš toplo mleko ki ima okus po senu ne povem ti da ga ne maram
visoka postelja s pernico spodaj in prav takšno odejo zgoraj
vsakič komaj zlezem nanjo
ti prebereš še par misli iz neke stare bukve včasih iz molitvenika
včasih si zjutraj metala bombone petstopet iz svoje v mojo posteljo
pa tiste lešnikove gladke svetlo rjave od zunaj in temne odznotraj
zakaj nisi znala te ljubezni dati njej
postlala si ji na klopci ob peči ko so drugi imeli postelje
nisi ji kupila novih oblek kot njenim sestram
tudi poleti je morala nositi visoke moške čevlje take za pozimi
še volnene vložke ob menstruaciji je morala krasti sestram
jih prati in sušiti na strehi pod žalujkinimi vejami
nikoli nisi slišala njenega igranja klavirja da ga je kasneje meni branila
postlala mi je v mali sobi z rdečimi deskami na tleh in na majhnem divanu
daleč proč od njune spalnice
tudi ona mi je oblekla star rdeč sestrin plašč s sivimi dlakami še v petem razredu
ni mi razložila zakaj imajo ženske menstruacijo in mislila sem da sem se ranila med plesom
ti nisi znala prešteti svojih otrok tako tudi ona ni štela
ni me znala braniti pred tepežem njene starejše sestre
ko je zbolela sem igrala vse vloge tvojo sestrsko in njeno včasih
nikoli si ni znala najti mesta
kako se prav reče PRI ali Z ljubeznijo NA ljubezni ali NJE je del ljubezni
in jaz bom vedno preštevala predajanja in ugotavljala katero je pravo
kot tiste avtobusne postaje na popoldan pred praznikom.
ALI TI VEŠ
Ali ti veš
kje me čakajo medenjaki z mlekom
ki se še greje
in naslonjač da bom sedla in si odpočila
besede se bodo postavile v vrsto
da ne bo katera prehitela druge
takrat še ne bom vedela kaj so mi prinesle
ali bom takrat še vredna greha
zdi se da sem vse nedovoljene že naredila.
IZPRAŠANJA
Žuljave oči smo imeli ko smo se opirali na okenske police
ob čiščenju virtualnega okna je zmanjkalo razkužila
pisanje ne more zamenjati človeškega kontakta
vulgarnost drznost in pogum
sta dvojčici z bratom
ki imajo v genih zapisane interpretacije
ali je to le želja po ugledu
kot nekateri mislijo za danes
v priredbi napiši didaskalije
da bodo modreci lektorirali
izbranci pa odigrali brez milosti za kogarkoli
v rodu misli letijo spanec pa jih prebira
sveta Barbara prosi za nas
v tagmašni pomen skrijejo večkratni boj
s stopnjevanjem kočij pridejo rešitve
sveta Barbara prosi da bodo zvonovi zvonili ob srečni zadnji uri umirajočih
shramba se vedno pospravlja od zgoraj od začetka
zelo tanka je meja do odkritja zaprtega oddelka v bilo kateri umobolnici
čevelj nam je za plovilo
z levo nogo potisnimo stran družinske odnose
z desno očedimo ostali hram
če se ti zdi v moki okopaj ščurke da bodo imeli lepe svatovske obleke.
KOT LECTOVI SRCI
Kot lectovi srci jima je pripel
njej ljubezen njemu spoštovanje
pa nista znala videti
on ni znal tako ljubiti kot si je ona želela
ona ni znala tako spoštovati kot si je on želel
ona je na rebrna krila zlagala besede
on je na bobniče trianglal
ostala sta brez melodije in ritma
in brez besed
oba.
ENI ZNAJO DO POZNE STAROSTI HREPENETI
Eni znajo do pozne starosti hrepeneti
drugi znajo obrniti življenje da je prav
tretji znajo vztrajati brez smisla
četrti se znajo naučiti meriti vatle
peti se strenirajo v edini disciplini
šestim se srca odklenejo na šifre
sedmim samo življenje daje prav.
NA RAMENIH NOSIM SVOJE ŽIVLJENJE
Na ramenih nosim svoje življenje
preko tinitusa sem odklopila kaj mi govorijo
ne ženem si več k srcu njihovih razlag
gledam samo še naprej ker imam plašnice
ubijati z besedami pa nočem več
gospa koliko stane eno življenje?
OBLJUBE
Obljube
so ljube
drhtenju moje ljube
obljubo izrečem za vzdihom
ker misel takrat nima pomena
in obljube postanejo neljube.
SPREJMI
Sprejmi
takrat dobiš
sprejmi
samo telo
sprejmi
takrat ni bilo uma
ni bila tvoja igra
in če bog da
bo spomin dal eno izmed starih zgodb
sprejmi
nihče ti ni mogel vzeti moči
no če že vztrajaš z mojo tolažbo jo izgubljaš
sprejmi in moči nikoli ne dodaj ne
Sprejmi.
POROKE
Poroke imajo svoje roke
dolgi svilnati prsti
nekaj let božajo
morebiti prepleteni z venci od marjetic
venci
ki s časom privabijo lastnino.
Poroke imajo dva poroka
ki bi morala biti ob koncu vezi
ki postane poligon za preizkušanje moči
ali polnjenje zlobnega vedra.
Roki bi morali biti cedilka za očitke
ko se vplete krivda za izsiljevanje v krizi
kri je vedno
v krivdi in krizi.
Kasneje prsti namesto kolov davijo
forma postane znova zakon pa četudi za zakol.
POPOLDAN PRED PRAZNIKOM
Popoldan pred praznikom
štejem avtobusne postaje z nenavadnimi imeni
pot k tebi vedno vznemirja mrak ko iz dneva nastane večer
in tvoj pozdrav: dete lübleno nazarensko si príšlo?
tvoje gube me pobožajo po dlaneh in čez lase
sledi kruh z maslom iz prve kmetije
dodaš toplo mleko ki ima okus po senu ne povem ti da ga ne maram
visoka postelja s pernico spodaj in prav takšno odejo zgoraj
vsakič komaj zlezem nanjo
ti prebereš še par misli iz neke stare bukve včasih iz molitvenika
včasih si zjutraj metala bombone petstopet iz svoje v mojo posteljo
pa tiste lešnikove gladke svetlo rjave od zunaj in temne odznotraj
zakaj nisi znala te ljubezni dati njej
postlala si ji na klopci ob peči ko so drugi imeli postelje
nisi ji kupila novih oblek kot njenim sestram
tudi poleti je morala nositi visoke moške čevlje take za pozimi
še volnene vložke ob menstruaciji je morala krasti sestram
jih prati in sušiti na strehi pod žalujkinimi vejami
nikoli nisi slišala njenega igranja klavirja da ga je kasneje meni branila
postlala mi je v mali sobi z rdečimi deskami na tleh in na majhnem divanu
daleč proč od njune spalnice
tudi ona mi je oblekla star rdeč sestrin plašč s sivimi dlakami še v petem razredu
ni mi razložila zakaj imajo ženske menstruacijo in mislila sem da sem se ranila med plesom
ti nisi znala prešteti svojih otrok tako tudi ona ni štela
ni me znala braniti pred tepežem njene starejše sestre
ko je zbolela sem igrala vse vloge tvojo sestrsko in njeno včasih
nikoli si ni znala najti mesta
kako se prav reče PRI ali Z ljubeznijo NA ljubezni ali NJE je del ljubezni
in jaz bom vedno preštevala predajanja in ugotavljala katero je pravo
kot tiste avtobusne postaje na popoldan pred praznikom.
ALI TI VEŠ
Ali ti veš
kje me čakajo medenjaki z mlekom
ki se še greje
in naslonjač da bom sedla in si odpočila
besede se bodo postavile v vrsto
da ne bo katera prehitela druge
takrat še ne bom vedela kaj so mi prinesle
ali bom takrat še vredna greha
zdi se da sem vse nedovoljene že naredila.
IZPRAŠANJA
Žuljave oči smo imeli ko smo se opirali na okenske police
ob čiščenju virtualnega okna je zmanjkalo razkužila
pisanje ne more zamenjati človeškega kontakta
vulgarnost drznost in pogum
sta dvojčici z bratom
ki imajo v genih zapisane interpretacije
ali je to le želja po ugledu
kot nekateri mislijo za danes
v priredbi napiši didaskalije
da bodo modreci lektorirali
izbranci pa odigrali brez milosti za kogarkoli
v rodu misli letijo spanec pa jih prebira
sveta Barbara prosi za nas
v tagmašni pomen skrijejo večkratni boj
s stopnjevanjem kočij pridejo rešitve
sveta Barbara prosi da bodo zvonovi zvonili ob srečni zadnji uri umirajočih
shramba se vedno pospravlja od zgoraj od začetka
zelo tanka je meja do odkritja zaprtega oddelka v bilo kateri umobolnici
čevelj nam je za plovilo
z levo nogo potisnimo stran družinske odnose
z desno očedimo ostali hram
če se ti zdi v moki okopaj ščurke da bodo imeli lepe svatovske obleke.
KOT LECTOVI SRCI
Kot lectovi srci jima je pripel
njej ljubezen njemu spoštovanje
pa nista znala videti
on ni znal tako ljubiti kot si je ona želela
ona ni znala tako spoštovati kot si je on želel
ona je na rebrna krila zlagala besede
on je na bobniče trianglal
ostala sta brez melodije in ritma
in brez besed
oba.
ENI ZNAJO DO POZNE STAROSTI HREPENETI
Eni znajo do pozne starosti hrepeneti
drugi znajo obrniti življenje da je prav
tretji znajo vztrajati brez smisla
četrti se znajo naučiti meriti vatle
peti se strenirajo v edini disciplini
šestim se srca odklenejo na šifre
sedmim samo življenje daje prav.
NA RAMENIH NOSIM SVOJE ŽIVLJENJE
Na ramenih nosim svoje življenje
preko tinitusa sem odklopila kaj mi govorijo
ne ženem si več k srcu njihovih razlag
gledam samo še naprej ker imam plašnice
ubijati z besedami pa nočem več
gospa koliko stane eno življenje?
OBLJUBE
Obljube
so ljube
drhtenju moje ljube
obljubo izrečem za vzdihom
ker misel takrat nima pomena
in obljube postanejo neljube.
SPREJMI
Sprejmi
takrat dobiš
sprejmi
samo telo
sprejmi
takrat ni bilo uma
ni bila tvoja igra
in če bog da
bo spomin dal eno izmed starih zgodb
sprejmi
nihče ti ni mogel vzeti moči
no če že vztrajaš z mojo tolažbo jo izgubljaš
sprejmi in moči nikoli ne dodaj ne
Sprejmi.
POROKE
Poroke imajo svoje roke
dolgi svilnati prsti
nekaj let božajo
morebiti prepleteni z venci od marjetic
venci
ki s časom privabijo lastnino.
Poroke imajo dva poroka
ki bi morala biti ob koncu vezi
ki postane poligon za preizkušanje moči
ali polnjenje zlobnega vedra.
Roki bi morali biti cedilka za očitke
ko se vplete krivda za izsiljevanje v krizi
kri je vedno
v krivdi in krizi.
Kasneje prsti namesto kolov davijo
forma postane znova zakon pa četudi za zakol.
