Gora visoka,
ti si speljala
gorca, popotnika,
sina - Zemljana.
Ljubezen kipeča
ga je prevzela,
da je pohodil
ostro kamenje,
se vzpenjal po steni
ostri, nevarni,
v soncu ognjenem,
vetru ledenem.
Si dopustila,
da vbadal je vate
žeblje kovinske,
te tesno objemal,
da ne bi omagal,
da ni omahnil
v temno globino,
začutil višino,
stopil na vrh tvoj,
poljubil oblak.
Dovolila si mu,
da te je spoznal.
Skala visoka,
tebi gre hvala,
da se je vrnil
sin v domovino!
ZARJA
Staničevina strgana sem - pŕnja,
s solzámi napojena sem trpinov,
ki bremeni jih grenki strup spominov,
posoda, polna tujega sem trnja.
Opazim znova sveže pogorišče,
ogorki tleči sevajo vročino,
globoko v sebi čutim bolečino.
Poiščem hladen prag in grem v svetišče.
Nadzemno slišim tiho melodijo
in teče vame blagodejni mir,
saj orgel zvoki nad menoj lebdijo.
Odplaknjen je v brezdan solza izvir.
Ko sen jutranji lice mi odeva,
ne trgaj rož, naj zarja jih obseva!
SAMARIJAN
Prišel si in si me poklical.
Sledila sem korakom tvojim.
Spoznala sem te Samarijana.
Besede so bile zdravilo
in dvignil si me skrušeno.
»Velika je tvoja dobrota!«*
*(Ps. 31)
KRST
Zimski dan.
Hladno svetišče.
Plamen sveče.
Ob krstnem kamnu
duhovnik,
starši,
botra z detetom.
Izmito, očiščeno dete
prejme krstno ime.
Stopajo iz Jordana.
Vračajo se
po zravnani stezi
ob reki
v predmestje,
v topel dom.
BESEDA
Beseda,
pridi, blaga melodija,
žar neugasljiv,
tolažba v bridki stiski!
Beseda,
hraní me, kruh dišeči,
rosa jutranja,
skrivnost neusahljiva!
Beseda,
ostani mir v nemiru,
preja plemenita,
topla mehkoba
v pomenek previta!
Beseda,
bodi steber oporni
pesmi moji!
Pesmi so iz zbirke NA OBREŽJU DVEH REK, ki bo izšla pri društvu v novembru 2004.
SKALA
Gora visoka,
ti si speljala
gorca, popotnika,
sina - Zemljana.
Ljubezen kipeča
ga je prevzela,
da je pohodil
ostro kamenje,
se vzpenjal po steni
ostri, nevarni,
v soncu ognjenem,
vetru ledenem.
Si dopustila,
da vbadal je vate
žeblje kovinske,
te tesno objemal,
da ne bi omagal,
da ni omahnil
v temno globino,
začutil višino,
stopil na vrh tvoj,
poljubil oblak.
Dovolila si mu,
da te je spoznal.
Skala visoka,
tebi gre hvala,
da se je vrnil
sin v domovino!
ZARJA
Staničevina strgana sem - pŕnja,
s solzámi napojena sem trpinov,
ki bremeni jih grenki strup spominov,
posoda, polna tujega sem trnja.
Opazim znova sveže pogorišče,
ogorki tleči sevajo vročino,
globoko v sebi čutim bolečino.
Poiščem hladen prag in grem v svetišče.
Nadzemno slišim tiho melodijo
in teče vame blagodejni mir,
saj orgel zvoki nad menoj lebdijo.
Odplaknjen je v brezdan solza izvir.
Ko sen jutranji lice mi odeva,
ne trgaj rož, naj zarja jih obseva!
SAMARIJAN
Prišel si in si me poklical.
Sledila sem korakom tvojim.
Spoznala sem te Samarijana.
Besede so bile zdravilo
in dvignil si me skrušeno.
»Velika je tvoja dobrota!«*
*(Ps. 31)
KRST
Zimski dan.
Hladno svetišče.
Plamen sveče.
Ob krstnem kamnu
duhovnik,
starši,
botra z detetom.
Izmito, očiščeno dete
prejme krstno ime.
Stopajo iz Jordana.
Vračajo se
po zravnani stezi
ob reki
v predmestje,
v topel dom.
BESEDA
Beseda,
pridi, blaga melodija,
žar neugasljiv,
tolažba v bridki stiski!
Beseda,
hraní me, kruh dišeči,
rosa jutranja,
skrivnost neusahljiva!
Beseda,
ostani mir v nemiru,
preja plemenita,
topla mehkoba
v pomenek previta!
Beseda,
bodi steber oporni
pesmi moji!
Pesmi so iz zbirke NA OBREŽJU DVEH REK, ki bo izšla pri društvu v novembru 2004.
