Tiho lije v sobo svetloba
svetilke na ulici.
In včasih, kot da se v njej izgubi
smeh veselih ljudi.
Pri meni je samotno in mraz
in tišina,
kakor da je okamenelo svetovje
in se ustavil čas.
Z rokami si zakrijem trudne oči
in sanjam,
da si ti pri meni,
svetla in dobra.
Smehljaš se mi in mi daš,
da poljubim tvoje hladne roké,
da zakopljem obraz
v tvoje težke, svetle lasé.
Ko odprem oči, se zopet zavem,
kako daleč si, daleč,
kako sem sam s seboj,
sredi noči.
POMLADNA SVETLOBA
Tiho lije v sobo svetloba
svetilke na ulici.
In včasih, kot da se v njej izgubi
smeh veselih ljudi.
Pri meni je samotno in mraz
in tišina,
kakor da je okamenelo svetovje
in se ustavil čas.
Z rokami si zakrijem trudne oči
in sanjam,
da si ti pri meni,
svetla in dobra.
Smehljaš se mi in mi daš,
da poljubim tvoje hladne roké,
da zakopljem obraz
v tvoje težke, svetle lasé.
Ko odprem oči, se zopet zavem,
kako daleč si, daleč,
kako sem sam s seboj,
sredi noči.
