Nepremični voljni kavč
valovanje trav pred sezono
kosilnice
sunki severnega okna
vdirajo v južno zaveso
trije smo zaslon ti in jaz
moji prsti oklepajo gleženj
jaz stisk
ti dvig
droben odziv noge
igra je močna v izvirnosti
koprnim po takem trajanju
črta na zaslonu je hkrati okvara
rebrasta roleta dela
na steno vzorec ljubezni
meditiram
ljubki prototipi utelešenega upanja
smo
pred televizorjem knjiga karateja
vendar
borbenost
izhlapi pred basistom na
izbočenem steklu okna v svet
DANOST KRIŽIŠČA
zebre enakovrednih cest tvorijo
kvadrat brez ogalov
levica mlade ženske zaposlena
s pasom potovalne torbe
kazanova se ne bi zmenil za semafor
veter
šele ta veter
z dvoumnim namigom karirasto
krilo nad kolena drigne
dragocene sekunde beline za
najstnika
žvečilni gumi obstane
v svetlomodrem očesu blesk atile
nikamor ti ne zbeži spolnost fant
sladko neizbežnost večernih srečanj
tovoriš s sabo kot nahrbtnik
komaj nakazane moškosti
dvignjeno temnordeče krilo
dekle, rdečica na obrazu
so že daleč
BLIŽINA
smeva si na daljavo
utrinjati
kresnice znanstva v pečen
kostanj
iz oči šolarke s kitami;
v zanesljivost tvojega objema
rad premagan slavim
nedorasle stolpnice krtin –
Živa meja bo
pričeska v vetru.
Z linicami.
ZGOVORNOST PRSTANCA
Trepalnice nalomijo
okensko polico samo zaradi
neiskrene mesečine vrtiljaka;
še kliče
pradeda za volan.
V plastični hruški
bom vedno sosedo pogrešal,
žetve negotove.
Pa naj obstaja;
baldahin meglic za vse
pegaste noske –
obljudenost utrujenemu so
in le votli lord beži
pred nasmejano sfingo ljubečega
v bolečino
VETER OPAZI POLJUB
Ne bodo krogi orla
prej zapeli razlistano otroštvo
zglavnika;
šobica ust se krči.
Vse flavte čebul burja paotarga –
če ne stopiva z
darili poldneva navzgor;
samolatne stopnice ila
tudi
gumast škorenj povede
na Keopsovo,
da ni marjetic.
Boš s predzadnjim pregibom zapestij
res moja turistka,
ker vse je pesem.
TRI SIMBIOZE
Pesem po nekrologu
za umrlo mater.
Za mrzli
baldahin vetrov povedo hčerini
prsti
tesnobo v očetovo dlan;
navidezno brezzobe trave
vse
na pokopališčih vseh
so žalujoče grive mustangov vse –
pa
v zamrzla delovišča
lahko dopovem, brat, samo
posedanje zemlje na grobu,
mami k poštenemu srcu.
Ti poznaš to,
pa sva nema.
BASIST
Nepremični voljni kavč
valovanje trav pred sezono
kosilnice
sunki severnega okna
vdirajo v južno zaveso
trije smo zaslon ti in jaz
moji prsti oklepajo gleženj
jaz stisk
ti dvig
droben odziv noge
igra je močna v izvirnosti
koprnim po takem trajanju
črta na zaslonu je hkrati okvara
rebrasta roleta dela
na steno vzorec ljubezni
meditiram
ljubki prototipi utelešenega upanja
smo
pred televizorjem knjiga karateja
vendar
borbenost
izhlapi pred basistom na
izbočenem steklu okna v svet
DANOST KRIŽIŠČA
zebre enakovrednih cest tvorijo
kvadrat brez ogalov
levica mlade ženske zaposlena
s pasom potovalne torbe
kazanova se ne bi zmenil za semafor
veter
šele ta veter
z dvoumnim namigom karirasto
krilo nad kolena drigne
dragocene sekunde beline za
najstnika
žvečilni gumi obstane
v svetlomodrem očesu blesk atile
nikamor ti ne zbeži spolnost fant
sladko neizbežnost večernih srečanj
tovoriš s sabo kot nahrbtnik
komaj nakazane moškosti
dvignjeno temnordeče krilo
dekle, rdečica na obrazu
so že daleč
BLIŽINA
smeva si na daljavo
utrinjati
kresnice znanstva v pečen
kostanj
iz oči šolarke s kitami;
v zanesljivost tvojega objema
rad premagan slavim
nedorasle stolpnice krtin –
Živa meja bo
pričeska v vetru.
Z linicami.
ZGOVORNOST PRSTANCA
Trepalnice nalomijo
okensko polico samo zaradi
neiskrene mesečine vrtiljaka;
še kliče
pradeda za volan.
V plastični hruški
bom vedno sosedo pogrešal,
žetve negotove.
Pa naj obstaja;
baldahin meglic za vse
pegaste noske –
obljudenost utrujenemu so
in le votli lord beži
pred nasmejano sfingo ljubečega
v bolečino
VETER OPAZI POLJUB
Ne bodo krogi orla
prej zapeli razlistano otroštvo
zglavnika;
šobica ust se krči.
Vse flavte čebul burja paotarga –
če ne stopiva z
darili poldneva navzgor;
samolatne stopnice ila
tudi
gumast škorenj povede
na Keopsovo,
da ni marjetic.
Boš s predzadnjim pregibom zapestij
res moja turistka,
ker vse je pesem.
TRI SIMBIOZE
Pesem po nekrologu
za umrlo mater.
Za mrzli
baldahin vetrov povedo hčerini
prsti
tesnobo v očetovo dlan;
navidezno brezzobe trave
vse
na pokopališčih vseh
so žalujoče grive mustangov vse –
pa
v zamrzla delovišča
lahko dopovem, brat, samo
posedanje zemlje na grobu,
mami k poštenemu srcu.
