Še v temi mi sledi s svojimi zelenimi očmi.
Draga, če ob pogledu name, dih ti ne zastane, potem ne sledi mi nikar, saj zame ni ti več mar.
Da, bila si luč mojega življenja, zato dovoli vsaj, da rešim te trpljenja. Oba veva, da na koncu boš ti trpela, in vem, da si svobodo to želela.
Zato pojdi! Pojdi, dokler imam še dovolj poguma, ker, ko srce prevzelo mesto bo razuma, se vrata tvoje kletke ponovno zapro.
A on je jokal in tožil, kdaj se vrne njegova Danica; čeprav mu hkrati druga je brisala solzna lica.
Svoboden ptič na veji sedi. Pa li res svoboden ptič si ti?
Ali te je le svet postavil pod ta psevdonim? Ti pa se le skrivaš za njim?
Nekje na tej poti si se izgubil, svojo resnico si pogubil.
Vztrajno se iščeš, a vse zaman. Že davno si bil v to usodo predan.
Začaran krog, prazne besede, življenje je postalo polno žalosti in bede.
