Kje si, ti, svet moj, le kam si zataval?
Okrog mene krivice, prevare, laži,
nočem več biti, kjer prostor moj ni.
Zadihati hočem, duši me, ne zmorem.
Tu se ne znajdem, tu nisem doma,
odleteti želim si, stran od vsega.
Moj svet je ljubezen, iskrenost, sočutje,
moj svet je milina in varno počutje.
Jaz dihati hočem, srce mi kriči,
po tebi, ti, svet moj, tako hrepeni.
Luč
Zakaj se človek sploh rodi,
če potem tukaj toliko trpi?
Ne moreš iz sebe,
si, kar si.
Pa vendar, v vsakem srcu tiha lučka tli,
ki čaka, da nekega dne v polnem sijaju zažari.
Prišel bo, prišel, tisti njen dan,
v vseh barvah mavrice in s soncem obsijan.
Zakaj si tu, ti lučka bo pokazala,
ni brez razloga, da je tako dolgo čakala.
A takrat pa, človek, le pazi in glej,
da lučka ta tvoja sijala svobodno bo, brez greha in mej.
Jesenski haiku
Jesenska megla
s prijetno otožnostjo
zrak navdihuje.
Megla je tiha
in mila zaveznica
vseh žalujočih.
Megla odstira
skrivnosti bolečine
razsvetljujoče.
Govorica tišine
Od vseh govoric mi je najljubša tišina.
V tišini vidim več od otipljivega,
čutim več od trenutnega
in slišim več od izrekljivega,
v tišini slišim tvoje srce.
Tišina je brezčasna,
brezmejna je in presega vsak prostor.
Tišina sliši dalje in globlje.
Pogovarjava se, čeprav si kilometre stran.
V tišini te vidim v odsevu reke,
v kamenčkih na obrežju te vidim
in tudi v listju, ki poplesuje svoj edinstveni ples.
Tišina mi je mila, ker si ob meni,
tudi če se te roke ne morejo dotakniti
in te telesne oči ne morejo zaznati.
Z mano si,
saj gre tvoja tišina z mojo v korak.
V daljavi pri sončnem zahodu se najdeva
in si poveva, kar dušo teži.
V daljavi pri sončnem zahodu si v tišini poveva vse.
Dvoživka
Nisi tukaj, tam si.
Telo je tu, a tvoje misli drugje.
Razpet si. Rad bi bil nekje, kjer nisi.
Teža realnosti preveva tvoj tukaj in zdaj.
Srce hrepeni po lahkotnosti, veselju in sreči,
dušo žeja po gorečem soncu in prežemajoči toplini.
Živiš življenje, kakršnega si nisi želel.
Gubiš se v vrtoglavici vsakdana,
a misli ti ves čas uhajajo na tisti tvoj kraj,
kjer si zares doma,
tja, kjer je lepo, varno in ljubeče,
kjer božajo zvezdni utrinki in dišijo iskre dehteče.
Si tukaj in nisi.
Dvoživka si.
Bolečina
Zapičila se je vame s svojimi dolgimi kremplji.
Bulji vame kot nadmočna zverina.
Brez popuščanja.
Še bolj se me oklene in prodira vame z goltajočimi očmi.
Vztraja v svojem neizprosnem primežu.
V obupu klečim pred njo in jo prosim, rotim jo: "Izpusti me!"
Ni odgovora.
Z otrplim obrazom zre vame mrko in nemo in me golta.
Nemoč
Bolečina, jok in gnev
nekoč dodobra razburkali so
ocean mojih čutenj.
Z leti iskanja odgovorov
sedaj končno prehajajo v
resignirano sprejemanje nemoči.
Dojemam svojo majhnost in omejenost
napram silam Vsemogočnega.
Resnično omejen je razpon mojega dojemanja.
Veliko tega ne vem in ne razumem
in veliko tega morda tudi nikoli ne bom izvedela.
Morda
Morda je treba
za pravo ljubezen
izkusiti najprej zlomljeno srce.
Morda pa vse
ljubezni prave so,
tudi če srce nam stro.
Vrnitev domov
Zvoni v ušesih, odmeva na glas.
Da bi preživel, si se zanikal.
Životariš kot bleda senca svoje biti,
škrbina svojega prvotnega bistva.
Prebudi čute, dovoli svežini,
da se dotakne najglobljih globin.
Zaneti plamen, ki ga nosiš v sebi,
požgečka naj te in predrami iz zakrnelosti.
Nazadnje se vendarle moraš vrniti domov,
vrniti se k sebi in poiskati svoj izgubljeni jaz,
biti spet človek, kot si rojen v ta svet –
z žarom v srcu in sijajem v očeh.
Reka Mura
Nekaj nepojmljivo pomirjujočega je
v valovanju reke Mure.
S svojim zmernim pritekanjem
in odtekanjem kot da bi želela
odplakniti vso bolečino tega kraja,
jo ponesti daleč stran in jo dokončno
razbliniti v svojem izlivu.
Ko zadiši poletje
Ko zadiši poletje,
diši po medenih cvetlicah,
sproščenih sprehodih
in sladkih trenutkih.
Poleti se ptice ljubijo počasneje
in prijatelji kramljajo dlje časa v noč.
Poleti se veter igrivo smehlja v laseh
ter sonce poljublja se z roso na skritih poteh.
Ko zadiši poletje,
pride čas za polete,
polete v neznano,
tisto, še ne raziskano.
Poletje je čas za potepe,
za vroče, zanosne polete.
Poletje je polet
z dišavo po sladkih ter vročih poteh.
Pesmi so iz knjige Dozorevanja – pesmi in refleksije, ki je izšla leta 2024 pri Kulturnem centru Maribor.
