(*27. maj 1949, Labin, Jugoslavija). Hrvaško je zapustil leta 1970 in emigriral v ZDA. Diplomiral in magistriral je strojništvo in doktoriral iz inženiringa okolja v New Yorku. Delal je v farmacevtski industriji in leta 1988 osnoval svoje podjetje za svetovanje in projektiranje. Predaval je na New York University, University of Phoenix, Western International University, Bromson Ort College, bil regionalni alumni direktor za Kennedy Western University. Ob tem je bil še svetovalec za okolje in predsednik nekaj upravnih odborov. Je član združenj strojnih inenirjev. Je lastnik nekaj patentov. Objavljal je znanstvene članke v ASHRAE, kjer je tudi dosmrtni član. Opravljal je dolžnosti veleposlanika Hrvaškega svetovnega kongresa pri OZN in deloval v njenih organih. Je član nekaj hrvaških mednarodnih organizacijah in na Hrvaškem. Ustanovil je mednarodno pesniško skupino Hrvaška izseljeniška lirika. Bil je urednik revije Besida (Toronto). Prejel je številna priznanja, med drugi predsedniško medaljo Reda hrvaškega pletera. Piše v standardni hrvaščini in v labinski čakavici. Po upokojitvi 2015 se je vrnil na Hrvaško in živi na Puntu/Krk.
Publikacije:
PUTNIK (1995)
ODNOS IZMEĐU DIJASPORE HRVATSKE DRŽAVE I CIVILNOG DRUŠTVA (2002)
FALA BOGU ZA CENICO (2003)
KOLIKO TO MENE U MENI IMA(2016)
CA SAM DOMA? CA SON ĆA? (2020)