Tukaj
Je vse koščeno
Brez vonja
Okusa
Suho
Brezbarvno
Voščeno
Ali veš
Že zdavnaj sem mrtev draga
Spomin
Mi je padel s kosti
Se je odkotrljal
Zdrsnil
Je po tvoji obleki
Veter
Tisto najlepšo,
Ki se ti kakor življenje poda
Ki kakor zmaga in trma
V vetru plapola
Ali veš
Že zdavnaj sem mrtev draga
Se spomniš tistih juter
V vazi jeglič in rumeni glas ptice
Z jezikom tvojo najlepšo pesem poje
Z jezikom ki ga samo ti razumeš
Ali veš
zdavnaj sem mrtev draga
Se spomniš
Tistih zvonov
Najlepših spominov
Življenja
Tukaj
samo odmev zvoni
Tišina
Tukaj samo
Ima čudovit zvok
Ali veš
Zdavnaj sem mrtev draga
Svet sem dolgo gradil
Sam
S teboj
To je brezno
Pot je bila dolga
Da ne bi imel nič
Da bi bil duh
Ali veš
Zdavnaj sem mrtev draga
Zdavnaj že ne vem
NIHČE NEKDO
Nihče me ne doživlja
Morda samo nekdo
Eden dva
A tudi to
Nekam slabo
Nihče me ne doživlja
Morda samo kdo
Eden dva
In še eden
To sem jaz
Ta intenzivnost je
Čarobna
Udarja
Nezdržno
Najmočneje
Jaz se se se se
Smejem se
In
Jočem se se se se
Nekako kakor da
Sem živ
I kakor da
Bom nekega dne
Umrl
A ne bom
Angeli na nebu
Se smeje in jočejo
Stokajo
Ne slišim jih
Sam sebe slišim
Kakor da
Se njihov glas v meni
Odbija
Bog
Oh
Doumel sem
Neviden sem
Nihče me ne doživlja
Eden dva
Srečen sem.
KAKO SO LJUDJE VSI FINI
To je milina
Kažejo svoj čudovit obraz
Bilo je spet danes
V poročilih naslovnice
Dokler se tam
Ne zagrebe vsaj malo
Pod površino
Krvavi
Kaos
Grdi
Smrdljivi
Gnili
Pokvarjena
Hudobija
Goljufivi
Neumni
Zavajajoči
Pohlep
Zlo
Demoni
Hendikepirani
Mentalni
Bolni
Brezglavi
Kako so ljudje vsi fini
To je milina
Dokler se ne odpre knjiga skrivnosti
Vse do takrat
Dokler nekaj ne zmanjka
Kažejo svoj čudovit obraz
Bilo je spet danes
V poročilih naslovnice
Vzamem ogledalo
Pogledam se
Kako samega sebe preobraziti
Biti tako lep
Kot drugi
Kot vsi
Bomba je padla
Kako so ljudje fini vsi
To je milina
Bilo je spet danes
V poročilih naslovnice
Delali so reklamo
za čudežno milo
S človeka spere ves smrad
Vse umazanije
Ali je nekakšno tako milo
Za notranje čiščenje
PREMLAD SI
Za svet
Nisi dober
Ničesar ne veš
Kdaj boš ne vem
Težko kdajkoli
Najbrž ni nikoli
Zadosti pameti
Nikoli
V najboljše zato poglej
Po njih se zgleduj
Vsi oni so tako
Bred demona in
Brez napake
Veš
Niti jaz nisem nekaj
Toda meni je vse vsaj jasno
Ti si brat
Nekaj strašnega in
To je doslej bilo slabo in
ne zdaj
Če bom to poslušal
Bo samo slabše
Ni časa
In pravzaprav
Ni nikoli
In tako ne boš mogel
biti ne boš nikoli in
Na koncu se ti zaklinjam
Delaj kar hočeš
In me ne poslušaj
Vprašaj nekoga drugega raje in
Drugega poslušaj
Naj te jaz ne omajam in
Vse to tako
Jaz to rečem
Samo tako
Vse dotlej tam
Tam nekje
Nekje tam
Na drugi strani
Iz daljave
Se neka glasba sliši
Ojoj
To je odmev
Iz krste nekje tam
Tam
Iz nekega globokega groba
Pa saj
Življenje poje
Refren
Grob je globok
Rakev je še globlja
Prišli bomo tja mi vsi
Prišli bomo vsi noter.
ALI VEŠ
Že zdavnaj sem mrtev draga
Tukaj
Je vse koščeno
Brez vonja
Okusa
Suho
Brezbarvno
Voščeno
Ali veš
Že zdavnaj sem mrtev draga
Spomin
Mi je padel s kosti
Se je odkotrljal
Zdrsnil
Je po tvoji obleki
Veter
Tisto najlepšo,
Ki se ti kakor življenje poda
Ki kakor zmaga in trma
V vetru plapola
Ali veš
Že zdavnaj sem mrtev draga
Se spomniš tistih juter
V vazi jeglič in rumeni glas ptice
Z jezikom tvojo najlepšo pesem poje
Z jezikom ki ga samo ti razumeš
Ali veš
zdavnaj sem mrtev draga
Se spomniš
Tistih zvonov
Najlepših spominov
Življenja
Tukaj
samo odmev zvoni
Tišina
Tukaj samo
Ima čudovit zvok
Ali veš
Zdavnaj sem mrtev draga
Svet sem dolgo gradil
Sam
S teboj
To je brezno
Pot je bila dolga
Da ne bi imel nič
Da bi bil duh
Ali veš
Zdavnaj sem mrtev draga
Zdavnaj že ne vem
NIHČE NEKDO
Nihče me ne doživlja
Morda samo nekdo
Eden dva
A tudi to
Nekam slabo
Nihče me ne doživlja
Morda samo kdo
Eden dva
In še eden
To sem jaz
Ta intenzivnost je
Čarobna
Udarja
Nezdržno
Najmočneje
Jaz se se se se
Smejem se
In
Jočem se se se se
Nekako kakor da
Sem živ
I kakor da
Bom nekega dne
Umrl
A ne bom
Angeli na nebu
Se smeje in jočejo
Stokajo
Ne slišim jih
Sam sebe slišim
Kakor da
Se njihov glas v meni
Odbija
Bog
Oh
Doumel sem
Neviden sem
Nihče me ne doživlja
Eden dva
Srečen sem.
KAKO SO LJUDJE VSI FINI
To je milina
Kažejo svoj čudovit obraz
Bilo je spet danes
V poročilih naslovnice
Dokler se tam
Ne zagrebe vsaj malo
Pod površino
Krvavi
Kaos
Grdi
Smrdljivi
Gnili
Pokvarjena
Hudobija
Goljufivi
Neumni
Zavajajoči
Pohlep
Zlo
Demoni
Hendikepirani
Mentalni
Bolni
Brezglavi
Kako so ljudje vsi fini
To je milina
Dokler se ne odpre knjiga skrivnosti
Vse do takrat
Dokler nekaj ne zmanjka
Kažejo svoj čudovit obraz
Bilo je spet danes
V poročilih naslovnice
Vzamem ogledalo
Pogledam se
Kako samega sebe preobraziti
Biti tako lep
Kot drugi
Kot vsi
Bomba je padla
Kako so ljudje fini vsi
To je milina
Bilo je spet danes
V poročilih naslovnice
Delali so reklamo
za čudežno milo
S človeka spere ves smrad
Vse umazanije
Ali je nekakšno tako milo
Za notranje čiščenje
PREMLAD SI
Za svet
Nisi dober
Ničesar ne veš
Kdaj boš ne vem
Težko kdajkoli
Najbrž ni nikoli
Zadosti pameti
Nikoli
V najboljše zato poglej
Po njih se zgleduj
Vsi oni so tako
Bred demona in
Brez napake
Veš
Niti jaz nisem nekaj
Toda meni je vse vsaj jasno
Ti si brat
Nekaj strašnega in
To je doslej bilo slabo in
ne zdaj
Če bom to poslušal
Bo samo slabše
Ni časa
In pravzaprav
Ni nikoli
In tako ne boš mogel
biti ne boš nikoli in
Na koncu se ti zaklinjam
Delaj kar hočeš
In me ne poslušaj
Vprašaj nekoga drugega raje in
Drugega poslušaj
Naj te jaz ne omajam in
Vse to tako
Jaz to rečem
Samo tako
Vse dotlej tam
Tam nekje
Nekje tam
Na drugi strani
Iz daljave
Se neka glasba sliši
Ojoj
To je odmev
Iz krste nekje tam
Tam
Iz nekega globokega groba
Pa saj
Življenje poje
Refren
Grob je globok
Rakev je še globlja
Prišli bomo tja mi vsi
Prišli bomo vsi noter.
