(* 15. 5. 1940, Ljubljana), pravnik in politolog. Leta 1963 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, nato je magistriral in doktoriral na FDV v Ljubljani. Od leta 1963 do 1965 je delal v vodstvu Ljudske mladine kot ideolog, od 1966 do 1969 kot član sekretariata mestnega komiteja ZKS Ljubljana, od leta 1969 do 1974 je bil sekretar univerzitetnega komiteja v Ljubljani in član sekretariata CK ZKS, od leta 1975 do 1978 je delal v Marksističnem centru ZKS, od 1978 do 1991 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. Od leta 1991 raziskuje, izdaja knjige in svetuje v svojih raziskovalno svetovalnih podjetjih. Dosledno je upošteval dejstvo, da je glavni produkcijski tvorec informatične družbe pozitivno motiviran solastnik-partner. V praksi je dokazal, da ta teorija drži saj predstavljajo partnerska podjetja, ki delujejo v skladu z njegovo teorijo razvojno, ekonomsko in socialno najboljša podjetja v Sloveniji in v svetu. Na podlagi dveh njegovih knjig »Kako naprej« » Kako dalje« iz marca 1986 in »Ustava svobode« »Ustav Slobode« marec 1988 je predsednik ustavne komisije Hamdija Pozderac ob politični podpori Branka Mikuliča in somišljenikov dosegel spremembe ustave SFRJ in Slovenije tako ,da se je jeseni 1988 uveljavila pravica do svobodnega podjetniškega udejstvovanja v vsej Jugoslaviji. ZK se je tedaj dejansko preobrazila iz marksistično leninistične v socialdemokratsko politično organizacijo. V vlogi sekretarja UK ZKS je uveljavljal tedanjo ustavno vodilno vlogo ZKS tako, da so bile vse seje Univerzitetnega komiteja javne. V času krize je bilo na seji 15 članov UK- in 50 drugih politično angažiranih študentov in asistentov.
