Milina maja – rože se odrinejo od hladne zemlje.
Odprta knjiga ¬¬– z vsako stranjo se dvignem iznad gladine.
Brezdomcu dati drobiž – edino doto za lepši danes.
Breze sanjajo – sledi radoživosti v belkastem lubju.
Pod zvezdnim nebom sem razširila roke – bližina vsemu.
Šolske urice – zaprte za ograjo časa in vida.
Bo hrošč v škatlici zdržal ali umrl – in kaj bo z ječarjem?
Vse v telefonu se dogaja v vrzelih – med sporočili.
Na ulici klovn vsem pokima. Blagor mu. Zmore sočutje.
Listje odpada – da bi znala dojeti dano enkratnost.
Tolčem orehe – piškava jedrca so in niso bridkost.
CIKEL
Jutro odkrije skrivnost najinih teles – sreča dotika.
Ob tebi spoznam, da smeh premika gore navadnega dne.
Odtrgam gumbe z obleke, prišijem jih na nežen spomin.
Tvoj zadnji pogled – čas ima veliko vrat v grobno tišino.
Ločila sva se – nisva več zdržala pod streho vsakdana.
Sprašujem veter, koliko let naj čakam, da prideš nazaj.
Vem, da je bila ljubezen le siamski dvojček pozabe.
Oblečena in obuta sem zaspala – sočutno s srcem.
Na pragu se pes otrese vode, kot bi se jaz samote.
