BOJKOT PREDAVANJ NA FNT ODDELKA ZA KEMIJO LETA 1972

V prispevku je opisano delovanje študentske organizacije FNT (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo)oddelka za kemijo v letih od 1972, ko je bil bojkot predavanj, do leta 1974.

Leta 1969 si bili v Ljubljani študentski protesti, ko so študenti po zgledu študentskih demonstracij v Beogradu zahtevali spremembe v družbi, zase pa ureditev štipendiranja in socialne varnosti. Ker jim je država v tem ugodila, se potem niso več pretirano razburjali in protestirali. Aprila 1971 so bili študentski in srednješolski protesti na Aškerčevi cesti zaradi prometa, 26. maja 1971 so študenti za 8 dni zasedli Filozofsko fakulteto, med drugim so razglašali tudi njihov slogan: Naše gibanje je boj za socializem, kar ni ravno zelo aktiviralo študentov in gibanje je kmalu zamrlo.

Zato je bil v letu 1972 zelo odmeven bojkot predavanj na FNT kemija, saj je bil eden redkih zanimivih dogodkov, predvsem za politično angažirano javnost. Večina državljanov o tem ni vedela ničesar, saj javni mediji tega niso objavljali, drugih pa ni bilo, razen Radio Študent, ki je bil ustanovljen leta 1968(9,10).

V tem prispevku je kronološko prikazan potek dogodkov, ki sem jih spremljal kot član organov študentske in partijske organizacije ter predvsem kot urednik glasila Informator, ki smo ga ustanovili predvsem zaradi tega dogodka, je pa v letih od 1972 do 1974 izšlo 8 številk.

20. 4. 1972 je izšla prva številka glasila Informator, ki smo ga po sklepu IOSŠ FNT (Izvršni odbor skupnosti študentov oddelka za kemijo) z dne 22. 3. 1972 izdali v ciklostirani obliki v 700 izvodih. V naslovnici je bilo geslo: Študentje FNT, zbudite se.

Zanimiv je bil namen glasila, pač v skladu s tistimi časi:

informirati študente in predavatelje o delu samoupravnih organov FNT o tekočih problemih z vseh področij in pokazati na faktorje in posameznike, ki zavirajo delo naprednih sil na FNT. V ta namen je rubrika »črna lista«, za katero lahko pošljejo argumentirane predloge posamezniki, organizacije in organi FNT(1., str. 1).

Glavna tema 1. številke, zaradi katere je Informator sploh nastal, je bila zaradi zahteve po objavi informacij o bojkotu predavanj 3. letnikov kemikov in tehnologov od 1. 3. do 15. 3. 1972 in dejavnostih, ki so sledile kasneje.

Povod za bojkot predavanj je bila študijska preobremenitev v 3. letniku kemijske tehnologije (40 ur tedensko) in neupravičena 50 selekcija pri prehodu iz 3. v 4. letnik. 13. marca so se študenti odločili za bojkot predavanj in takoj so se jim pridružili še študenti nekaterih drugih fakultet. Ker se vodstvo fakultete ni odzvalo, študentska organizacija pa tudi ni bila zelo aktivna, je bila 15. 3. sklicana izredna skupščina študentov, kjer je bil izvoljen akcijski odbor, ki je vodil celotno akcijo. Ker je bilo na kupu veliko bistrih glav, se je hitro začela razprava, ki je dala bojkotu tudi širšo vsebinsko podporo in izpostavili so naslednje razloge za bojkot.

Kratek pregled vzrokov, povoda in namena bojkota (1., str. 2)

1. Slaba vsebinska priprava predavanj in vaj, študi temelji predvsem na spominskem delu, namesto na ustvarjalnem učenju. Študij se reducira na učenje za pogoje in druge predpisane obveznosti. 2. Pedagoško delo profesorjev se vrednoti neustrezno, ker sistem elekcije in reelekcije zahteva predvsem znanstveno-raziskovalno delo. 3. Slaba organizacija študijskega procesa, časovna neusklajenost urnikov, prostorska raztresenost predavanj in vaj, pomanjkanje učnih pripomočkov, pomanjkanje seminarskega in teamskega dela, premajhno število rokov in njihova neustrezna razporeditev. 4.Generacijska in konceptualna trenja na oddelku za kemijo prehajajo v trenja med katedrami in to vpliva tudi na slabo organizacijo študijskega procesa.

Po zboru študentov so se razprave nadaljevale po letnikih, organizirani pa so bili tudi razgovori s profesorji, nakar so ustanovili mešano komisijo (4 profesorji in 4 študenti), ki je pripravila določene predloge, ki jih je PZS (Pedagoško-znanstveni svet) Fakultete za kemijo sprejel.

Sklepi so bili naslednji (1., str. 2 in 3):

1. Na oddelku za kemijo se mora voditi vaje strogo v okvirih, ki so dani z učnim načrtom. Ne sme biti nobenih zaporednih turnusov, niti nobenih prenosov s tedna na teden, še manj iz semestra v semester.

2. Vaje in seminarske vaje se morajo voditi po sistematizacijskih kriterijih, to je najmanj 1 asistent na 20 slušateljev pri eksperimentalnih vajah in 1 asistent na 30 slušateljev pri seminarskih vajah. Če vodi seminarske vaje učitelj, mora biti prav tako upoštevano gornje razmerje.

3. Ugotovljeno stanje pri izvajanju pouka za tekoči 3. in 2. letnik je povzročilo, da predlagamo, da PZS oddelka za kemijo ukine predmet fizikalna kemija kot pogoj za prehod iz 3. v 4. letnik za študijske smeri kemija, kemijska tehnologija in se lahko doseže absolventski staž.

4. Oddelek za kemijo naj z okrožnico ugotovi stanje in obveze učiteljev za učne pripomočke, predvsem za tiste predmete, za katere zahtevajo slušatelji. Učne pripomočke je treba napisati in izdati za predmete, ki jih bo določil odsek v predpisanem številu in predpisanem roku.

5. Zahteva se od vseh učiteljev, da dogovorno s slušatelji (svetom letnika) postavijo izpitne roke za daljše obdobje, pri čemer je treba smatrati 5 rokov na leto kot minimum. Poziva se vse učitelje, da to število v skladu z željami slušateljev zvišajo. Predavatelji osnovnijh predmetov, ki so prehodni pogoj, naj vzamejo v obzir tudi možnost roka tekom poletnih počitnic.

6. Študijska komisija naj začne proučevati možnost uvedbe izbirne skupine predmetov iz biokemije, s pritegnitvijo učiteljev iz vseh fakultet.

7. Urniki naj bodo racionalni glede kraja in časa. Tehniško delo naj izvede pisarna oddelka in naj se predavatelji prilagodijo optimalnemu razporedu. V spornem primeru naj odloči odsek.

8. Anketne liste na se uvede že koncem predavanj tekočega šolskega leta (izdela naj jih študijska komisija FNT).

Pod dogovor so se podpisali s strani učiteljev Roman Modic, Jože Slivnik, Ljubo Golič in Jože Šiftar, s strani študentov pa Murat Mekić. Ivo Nemec, M. Penca in Viki Strauch.

Eden od neformalnih sklepov je tudi bil, da profesorjev, ki se ne bodo udeleževali sej PZS, pri reelekciji ne bodo več upoštevali.

IOSŠ LVZ (Izvršni odbor skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov) je bojkot predavanj podprl(1., str.5).

Ta akcija pomeni konkretna prizadevanja za reformo univerze, s čimer s vključuje v naše zahteve, da se končno začne spreminjanje okostenele strukture našega visokošolskega študija:

1. odpravljanje neracionalnih vozlišč v študiju, da bi se povečala njegova kvaliteta in učinkovitost;

2. razvijanje avtentične univerzitetne samouprave, pri kateri bi študentje učinkovito in vsebinsko upravljali svoje interese;

3.da se zunanje omejitve univerze ne bi kazale v obliki notranjih kriz, ter da bi družba bolj planirano in dolgoročno reševala probleme, ki izhajajo in njenega vsedružbenega pomena.

Bojkot je bil posledica neuspelih poizkusov, da bi rešili nakopičene probleme skozi tako imenovane obstoječe institucionalne poti, kar kaže na realno odsotnost študentske samouprave.

Komentar ZS: S tem je OSŠ LVZ izkoristil priložnost, da se pokaže med študenti ter doda še širšo dimenzijo in spelje vodo tudi na svoj mlin. Ob tem je iz povsem enostavnih in konkretnih življenjskih zahtev študentov kemije naredil filozofski traktat, iz katerega je mogoče takoj ugotoviti, zakaj se na univerzi ni nič spremenilo. Študente so takrat in jih tudi sedaj zanimajo samo konkretne zadeve, ki jim koristijo in so jim všeč.

Po konferenci so na fakulteti potekale številne aktivnosti, pogovori, dane so bile različne obljube in določeni roki (gradiva, skripta, bolj zanimiva predavanja), večina za leto ali dve naprej.

22. 3. 1972 je bila sklicana skupščina študentov FNT na oddelku za kemijo. Predsednik delovnega predsedstva V. Strauch je ocenil, da so rezultati bojkota ustrezni, zato naj se bojkot prekine in nadaljuje delo po skupinah. Študenti so bili s takim sklepom nezadovoljni in so zahtevali, naj se debata nadaljuje in konkretizira, nakar so se v slabo vodeni in improvizirani debati pojavile še nove zahteve in predlogi. Sredi debate so prisotni profesorji vstali in zapustili konferenco, študenti pa izrekli nezaupnico delovnemu predsedstvu in izvolili novo ter nato v 45 minutah sprejeli naslednja sklepa (1., str.3):

1. Imena vseh izvoljenih predstavnikov, bodisi v organih FNT bodisi v svetih letnikov, ki ne opravljajo svojega dela, se objavi v črni listi.

2. Izdajati se začne glasilo študentov FNT na oddelku za kemijo.

Potem pa so se začele zadeve počasi urejevati in umirjati.

Kot vse, kar se je pomembnega dogajalo na ustanovah, so tudi problematiko bojkota 11. 4 1972 obravnavali na univerzitetni konferenci ZK (Zveze komunistov) na FNT, kjer so se na začetku večino časa ubadali sami s seboj, saj je bila udeležba zelo slaba. Ugotovili so tudi, da ustvari fakulteta sicer dobre strokovnjake – inženirje, ki pa so zelo malo ali pa popolnoma nič družbeno angažirani. Dobro so usposobljeni za opravljanje izvršilne funkcije, medtem ko niso sposobni opravljati funkcije upravljanja, manjka pa jim tudi znanja za delo z ljudmi. Predlagali so, naj člani ZK po letnikih ustanovijo aktive ZK in s svojo dejavnostjo ter aktivnostjo pritegnejo za seboj sredino, v kateri delajo (1., str. 5). Ob tem sestanku so sprejeli stališče o bojkotu tudi študenti, člani Osnovne organizacije Zveze komunistov (OOZK) na kemiji.

OOZK smatra študentski bojkot predavanj in vaj kot radikalizacijo pozitivnih zahtev angažiranih študentov. Zavedamo se, da ta radikalizacija nujno rodi diferenciacijo med tistimi, ki jim resnično gre za izboljšanje študija, in med tistimi, ki hočejo le, da je njihovo delo čim manj zahtevno in odgovorno. To velja tako za študente, kot za profesorje. Če se obsoječi problemi ne bodo zadovoljivo reševali, bomo podprli študentski bojkot kot radikalen način reševanja nakopičenih problemov.

V aprilu 1972 je bila seja fakultetnega sveta, kjer so glede bojkota predavanj menili, da je bil v redu voden, da pa študentje niso izčrpali vseh možnosti za mirno rešitev problemov. Izražena je bila želja po večji kvalitativni in kvantitativni udeležbi študentov v samoupravnih organih fakultete(2., str. 2).

Bojkot na kemiji je bil tudi povod za program alternativne univerze, ki so ga izvedli študenti raznih fakultet, predvsem pa filozofske, med 21. in 23. aprilom 1972, v aprilu pa so potekali pripravljalni sestanki po fakultetah. Na kemiji je bil sestanek na to temo 3. 4. in ni bilo praktično nikogar(1., str. 8).

Teme

1. Kako poživiti delo študentske organizacije?

2. Kako si vi, naši dragi apolitični kolegi, zamišljate svojo vlogo v samoupravni družbi, katere »smetana« naj bi bili?

3. Kaj mislite o dejstvu, da mnogo študentov ob zanemarjanju telesne rekreacije postaja vojaški škart?

4. Kaj sploh pričakujete od fakultete?

Izvedli so tudi ekološko akcijo, Alternativna univerza za ukinitev nasilnega okolja z naslovom: Drevesa in trave v ostavki, ko so po ulicah hodili s plinskimi maskami. Projekt pa so utemeljili takole: Sosedu in otroku SUPERFILTER na nos. Ti ješ mene z avtom. V tovarnah jem za ceno dela soljudi. Svinčarna mi pobere (zlato ribico). V trgovini si kupim Spray des mortas. Pri ASTRI si kupim plinsko masko.

Komentar ZS: Mislim, da še danes redko kdo razume, kaj so hoteli povedati in doseči, in podobno je bilo tudi s številnimi drugimi aktivnostmi, ki so jih organizirali študenti družboslovnih ali celo filozofskih smeri.

Pomembno je bilo tudi, da so se glede na zahteve bojkota na seji mešane komisije (profesorji in študenti) 15. 5. 1972 dogovorili, da bodo pri nekaterih profesorjih (Perpar, Tišler, Dolar, Oman, Slivnik) in predmetih izvedene poskusne ankete, kjer bodo ugotovili, ali so ustrezne in jih v naslednjem letu opravili pri vseh predmetih(2., str. 2).

Študijska komisija FNT je na seji 18. 5. 1972 sprejela sklepe in predloge:

1. Z novim šolskim letom naj se uvede dopolnilne tečaje iz matematike, fizike in kemije za bruce z nezadostnim znanjem iz teh predmetov.

2. Vsak učitelj naj bi imel med vsako uro vsaj pet minut namenjenih za vprašanja študentov.

3. Fakulteta naj začne izdajati učne načrte po oddelkih.

4. Učitelji naj prostovoljno izvedejo ankete, ki jim bodo pomagale pri njihovem delu.

V 2. številki Informatorja, ki je izšel konec maja 1972, pa je bila kot zadnja vest objavljena odločitev dveh predavateljev (Oman, Tišler), da anket ne bosta izvedla (2., str. 5). M. Tišler je kasneje postal rektor ljubljanske univerze.

3. številka Informatorja je izšla konec oktobra 1972 in v njej so ocenili, da je borba za pogoje končana, da pa je vpis na kemijo vsako leto slabši, saj je bilo v četrtem letniku več študentov kot v prvem. Je pa bilo na Fakulteti za kemijo kar 93 članov študentov članov Zveze komunistov, ki so v tistem času obravnavali Titovo pismo in njegove teze o mladini(3., str. 3). Vendar očitno maloštevilčno in ne preveč zagnano, nad čemer je potarnalo vodstvo s sekretarjem Dragom Babičem in namestnikom Viktorjem Strauchom na čelu. Pohvaljena pa je bila poteza sekretarja, ki je dva nova člana povabil na pivo in s tem menda vsaj malo povečal interes študentov za vstop v ZK.

V 4. številki Informatorja, ki je izšla konec leta 1972, so poročali, da je bila izvedena skupščina študentov FNT oddelka za kemijo, kjer so zamenjali staro vodstvo in imenovali novo: predsednik je postal Mirko Bizjak, podpredsednika pa Stavber Stojan in Požar Miro. Prisotnih je bilo 84 študentov, kar je bilo zelo veliko.

Zanimivo je poročilo o zamenjavi vodstva:

Po kratkem uvodu in formalni izvolitvi delovnega predsedstva so stari organi podali poročilo o lanskem letu in to kljub slabemu delu v preteklem letu dokaj obširno in prepričljivo. Stari odbor je bil nato razrešen, česar se je najbolj razveselil dosedanji predsednik Strauch, ki se je znebil težke naloge, pa tudi nekateri študenti, ki so se znebili njega (4., str. 1).

Potekala je živahna razprava, v kateri je sodelovalo več profesorjev, med njimi tudi Aleksandra Kornhauser, ki je bila še kak mesec prej podpredsednica Kavčičeve vlade, zadolžena za izobraževanje. Verjetno je skupščina tudi pod njenim vplivom sprejela 16 sklepov, ki bi bili v večini ugodno sprejeti tudi v današnjem času.

Sklepi (4., str. 1-3):

1.Izboljšati je potrebno študijski uspeh in omogočiti, da se študij konča v 5 letih. Pregledati je treba predmetnik, uskladiti predmete in dati večji poudarek na osnovne predmete. Študenti naj se usmerijo v diplomsko delo že v 4. letniku, maksimalna dolžina diplomskega študija naj bo 3 mesece.

2. Pedagoško in družbeno delo predavateljev se mora bolj vrednotiti. Ankete naj postopoma prehajajo iz eksperimentalnih v obvezne in naj bodo merilo za delo učnega kadra. Potrebno je tudi delovanje študentov v reelekcijski in kadrovski komisiji.

3. Uveljavitev študentov v študijskem procesu, uvajanje modernejših učnih metod, vključitev študentov višjih letnikov v raziskovalno delo.

4. Povezava z ostalimi fakultetami in IO.

5. Še bolj se povezati s proizvodnim procesom (prakse, ekskurzije).

6. Nadaljevati z izdajo glasila - Informatorja.

7. Poveča naj se vrednotenje družbenega delovanja študentov.

8. Razširi naj se družbeno politično izobraževanje študentov (svobodna katedra, študijski večeri, predavanja).

9. Potrebno je poživiti športno in rekreacijsko dejavnost in formirati ustrezne komisije.

10. Ustanovi naj se socialno-ekonomska komisija.

11. Zahtevamo, da se v času skupščine ne vršijo predavanja /okoli te točke se je vnela razprava o neresnosti in nedelavnosti študentov, vendar so se duhovi obestransko pomirili in prepustili stvar situaciji v naslednjem letu.

V točkah 12 in 13 so obravnavali bolj tehnična vprašanja in kako doseči večjo odgovornost.

Proti koncu leta 1972 je padla Kavčičeva vlada, aktivnosti študentov na Fakulteti za kemijo pa so se zelo zmanjšale.

Pred počitnicami, aprila in maja 1973, sta izšli dve številki Informatorja. V aprilski številki je S. Stavber v uvodnem članku ocenil, da tako ne gre več dalje (5., str. 1-2), saj študentov zadeve ne zanimajo, kar ni čudno, saj so tudi iz seznama članov ZK, ki bi morali biti najbolj aktivni. Zanimivo je tudi poročilo iz sestanka članov ZS na fakulteti, kjer so precej članov črtali iz članstva (niso hodili na sestanke ali plačevali članarine), zamenjali tudi pol sekretariata in opravili glasovanje o spominskem domu v Kumrovcu. Po burni razpravi je bilo 19 članov za podporo izgradnje doma, 13 proti, dva pa sta se vzdržala (5., str. 4).

V majski številki je bilo spet precej stokanja nad nezainteresiranostjo in neaktivnostjo študentov (Gabršček S., 6., str. 5) in poročilo o izhodiščih za pripravo anket o pedagoškem delu (Bizjak, 5., str. 5 in 6), nekatere pa so na kemiji že izvedli in so v fazi analize. Zanimiv je bil rezultat ankete med študenti, katere akcije, ki jih izvaja študentska organizacija, so najbolj priljubljene. Pričakovan vrstni red: 1. Pivo, 2. Plesi, 3. Fuzbal, potem pa dolgo nič in sem in tja kakšna javna tribuna(6., str. 9).

V zadnji številki Informatorja v letu 1973, ki je izšla v novembru, se je opazilo, da se je že začel proces sprememb in reorganizacije v konceptu vključitve študentske organizacije v Zvezo mladine Jugoslavije, s čimer naj bi zagotovili uresničevanje skupnih in specifičnih interesov mladine in študentov.

V tej številki je študent Stojan Stavber (7., str. 3-4) analiziral vpis, Bizjak M. pa se je razpisal o pomenu sveta letnika(7., str. 5). Na fakultetah so namreč razvijali teze o pomenu sveta letnika kot osnovne celice samoupravljanja (in prispevki o tem so bili tudi v Informatorju), o pomenu in nalogah Zveze komunistov in njenih članov, pojavili pa so se tudi TOZDi, kar pa je bilo daleč od problemov in zanimanja študentov.

Zato na PZS, FNT, ki je bil 19. 10. 1973, ob začetku študijskega leta o problemih študija niso razpravljali, pač pa je bil poudarek na kadrovskih zadevah(7., str. 6).

Moje urednikovanje Infomatorja se je s tem končalo, uredništvo 8. številke oziroma 1. v letu 2014 je prevzel Boris Stevanovič, uvodni prispevek pa je napisal novi predsednik IOSŠ kemije Erik Kos (8,str. 2), ki je poskušal animirati študente k sodelovanju. S. Stavber je pripravil dve strani predlogov za spremembo študija na Fakulteti za kemijo, vendar ni bil več pravi čas za to, oblast je pozornost preusmerila na druge teme(8., str. 4-5).

Zanimivo je, da nihče od študentskih funkcionarjev v letih od 1970 do 1974 ni naredil kariere na Fakulteti za kemijo. Kljub ustreznim sposobnostim in angažiranjem, ali pa morda ravno zato.

Interno glasilo skupnosti študentov oddelka za kemijo, FNT kemija v Ljubljani

1. Informator, 1. številka, marec 1972
2. Informator, 2. številka, maj 1972
3. Informator, 3. številka, oktober 1972
4. Informator, 4. številka, december 1972
5. Informator, 5. številka, april 1973
6. Informator, 6. številka, maj 1973
7. Informator, 7. številka, november 1973
8. Informator, 8. številka, januar 1974

V prispevku je opisano delovanje študentske organizacije FNT (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo)oddelka za kemijo v letih od 1972, ko je bil bojkot predavanj, do leta 1974.

Leta 1969 si bili v Ljubljani študentski protesti, ko so študenti po zgledu študentskih demonstracij v Beogradu zahtevali spremembe v družbi, zase pa ureditev štipendiranja in socialne varnosti. Ker jim je država v tem ugodila, se potem niso več pretirano razburjali in protestirali. Aprila 1971 so bili študentski in srednješolski protesti na Aškerčevi cesti zaradi prometa, 26. maja 1971 so študenti za 8 dni zasedli Filozofsko fakulteto, med drugim so razglašali tudi njihov slogan: Naše gibanje je boj za socializem, kar ni ravno zelo aktiviralo študentov in gibanje je kmalu zamrlo.

Zato je bil v letu 1972 zelo odmeven bojkot predavanj na FNT kemija, saj je bil eden redkih zanimivih dogodkov, predvsem za politično angažirano javnost. Večina državljanov o tem ni vedela ničesar, saj javni mediji tega niso objavljali, drugih pa ni bilo, razen Radio Študent, ki je bil ustanovljen leta 1968(9,10).

V tem prispevku je kronološko prikazan potek dogodkov, ki sem jih spremljal kot član organov študentske in partijske organizacije ter predvsem kot urednik glasila Informator, ki smo ga ustanovili predvsem zaradi tega dogodka, je pa v letih od 1972 do 1974 izšlo 8 številk.

20. 4. 1972 je izšla prva številka glasila Informator, ki smo ga po sklepu IOSŠ FNT (Izvršni odbor skupnosti študentov oddelka za kemijo) z dne 22. 3. 1972 izdali v ciklostirani obliki v 700 izvodih. V naslovnici je bilo geslo: Študentje FNT, zbudite se.

Zanimiv je bil namen glasila, pač v skladu s tistimi časi:

informirati študente in predavatelje o delu samoupravnih organov FNT o tekočih problemih z vseh področij in pokazati na faktorje in posameznike, ki zavirajo delo naprednih sil na FNT. V ta namen je rubrika »črna lista«, za katero lahko pošljejo argumentirane predloge posamezniki, organizacije in organi FNT(1., str. 1).

Glavna tema 1. številke, zaradi katere je Informator sploh nastal, je bila zaradi zahteve po objavi informacij o bojkotu predavanj 3. letnikov kemikov in tehnologov od 1. 3. do 15. 3. 1972 in dejavnostih, ki so sledile kasneje.

Povod za bojkot predavanj je bila študijska preobremenitev v 3. letniku kemijske tehnologije (40 ur tedensko) in neupravičena 50 selekcija pri prehodu iz 3. v 4. letnik. 13. marca so se študenti odločili za bojkot predavanj in takoj so se jim pridružili še študenti nekaterih drugih fakultet. Ker se vodstvo fakultete ni odzvalo, študentska organizacija pa tudi ni bila zelo aktivna, je bila 15. 3. sklicana izredna skupščina študentov, kjer je bil izvoljen akcijski odbor, ki je vodil celotno akcijo. Ker je bilo na kupu veliko bistrih glav, se je hitro začela razprava, ki je dala bojkotu tudi širšo vsebinsko podporo in izpostavili so naslednje razloge za bojkot.

Kratek pregled vzrokov, povoda in namena bojkota (1., str. 2)

1. Slaba vsebinska priprava predavanj in vaj, študi temelji predvsem na spominskem delu, namesto na ustvarjalnem učenju. Študij se reducira na učenje za pogoje in druge predpisane obveznosti. 2. Pedagoško delo profesorjev se vrednoti neustrezno, ker sistem elekcije in reelekcije zahteva predvsem znanstveno-raziskovalno delo. 3. Slaba organizacija študijskega procesa, časovna neusklajenost urnikov, prostorska raztresenost predavanj in vaj, pomanjkanje učnih pripomočkov, pomanjkanje seminarskega in teamskega dela, premajhno število rokov in njihova neustrezna razporeditev. 4.Generacijska in konceptualna trenja na oddelku za kemijo prehajajo v trenja med katedrami in to vpliva tudi na slabo organizacijo študijskega procesa.

Po zboru študentov so se razprave nadaljevale po letnikih, organizirani pa so bili tudi razgovori s profesorji, nakar so ustanovili mešano komisijo (4 profesorji in 4 študenti), ki je pripravila določene predloge, ki jih je PZS (Pedagoško-znanstveni svet) Fakultete za kemijo sprejel.

Sklepi so bili naslednji (1., str. 2 in 3):

1. Na oddelku za kemijo se mora voditi vaje strogo v okvirih, ki so dani z učnim načrtom. Ne sme biti nobenih zaporednih turnusov, niti nobenih prenosov s tedna na teden, še manj iz semestra v semester.

2. Vaje in seminarske vaje se morajo voditi po sistematizacijskih kriterijih, to je najmanj 1 asistent na 20 slušateljev pri eksperimentalnih vajah in 1 asistent na 30 slušateljev pri seminarskih vajah. Če vodi seminarske vaje učitelj, mora biti prav tako upoštevano gornje razmerje.

3. Ugotovljeno stanje pri izvajanju pouka za tekoči 3. in 2. letnik je povzročilo, da predlagamo, da PZS oddelka za kemijo ukine predmet fizikalna kemija kot pogoj za prehod iz 3. v 4. letnik za študijske smeri kemija, kemijska tehnologija in se lahko doseže absolventski staž.

4. Oddelek za kemijo naj z okrožnico ugotovi stanje in obveze učiteljev za učne pripomočke, predvsem za tiste predmete, za katere zahtevajo slušatelji. Učne pripomočke je treba napisati in izdati za predmete, ki jih bo določil odsek v predpisanem številu in predpisanem roku.

5. Zahteva se od vseh učiteljev, da dogovorno s slušatelji (svetom letnika) postavijo izpitne roke za daljše obdobje, pri čemer je treba smatrati 5 rokov na leto kot minimum. Poziva se vse učitelje, da to število v skladu z željami slušateljev zvišajo. Predavatelji osnovnijh predmetov, ki so prehodni pogoj, naj vzamejo v obzir tudi možnost roka tekom poletnih počitnic.

6. Študijska komisija naj začne proučevati možnost uvedbe izbirne skupine predmetov iz biokemije, s pritegnitvijo učiteljev iz vseh fakultet.

7. Urniki naj bodo racionalni glede kraja in časa. Tehniško delo naj izvede pisarna oddelka in naj se predavatelji prilagodijo optimalnemu razporedu. V spornem primeru naj odloči odsek.

8. Anketne liste na se uvede že koncem predavanj tekočega šolskega leta (izdela naj jih študijska komisija FNT).

Pod dogovor so se podpisali s strani učiteljev Roman Modic, Jože Slivnik, Ljubo Golič in Jože Šiftar, s strani študentov pa Murat Mekić. Ivo Nemec, M. Penca in Viki Strauch.

Eden od neformalnih sklepov je tudi bil, da profesorjev, ki se ne bodo udeleževali sej PZS, pri reelekciji ne bodo več upoštevali.

IOSŠ LVZ (Izvršni odbor skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov) je bojkot predavanj podprl(1., str.5).

Ta akcija pomeni konkretna prizadevanja za reformo univerze, s čimer s vključuje v naše zahteve, da se končno začne spreminjanje okostenele strukture našega visokošolskega študija:

1. odpravljanje neracionalnih vozlišč v študiju, da bi se povečala njegova kvaliteta in učinkovitost;

2. razvijanje avtentične univerzitetne samouprave, pri kateri bi študentje učinkovito in vsebinsko upravljali svoje interese;

3.da se zunanje omejitve univerze ne bi kazale v obliki notranjih kriz, ter da bi družba bolj planirano in dolgoročno reševala probleme, ki izhajajo in njenega vsedružbenega pomena.

Bojkot je bil posledica neuspelih poizkusov, da bi rešili nakopičene probleme skozi tako imenovane obstoječe institucionalne poti, kar kaže na realno odsotnost študentske samouprave.

Komentar ZS: S tem je OSŠ LVZ izkoristil priložnost, da se pokaže med študenti ter doda še širšo dimenzijo in spelje vodo tudi na svoj mlin. Ob tem je iz povsem enostavnih in konkretnih življenjskih zahtev študentov kemije naredil filozofski traktat, iz katerega je mogoče takoj ugotoviti, zakaj se na univerzi ni nič spremenilo. Študente so takrat in jih tudi sedaj zanimajo samo konkretne zadeve, ki jim koristijo in so jim všeč.

Po konferenci so na fakulteti potekale številne aktivnosti, pogovori, dane so bile različne obljube in določeni roki (gradiva, skripta, bolj zanimiva predavanja), večina za leto ali dve naprej.

22. 3. 1972 je bila sklicana skupščina študentov FNT na oddelku za kemijo. Predsednik delovnega predsedstva V. Strauch je ocenil, da so rezultati bojkota ustrezni, zato naj se bojkot prekine in nadaljuje delo po skupinah. Študenti so bili s takim sklepom nezadovoljni in so zahtevali, naj se debata nadaljuje in konkretizira, nakar so se v slabo vodeni in improvizirani debati pojavile še nove zahteve in predlogi. Sredi debate so prisotni profesorji vstali in zapustili konferenco, študenti pa izrekli nezaupnico delovnemu predsedstvu in izvolili novo ter nato v 45 minutah sprejeli naslednja sklepa (1., str.3):

1. Imena vseh izvoljenih predstavnikov, bodisi v organih FNT bodisi v svetih letnikov, ki ne opravljajo svojega dela, se objavi v črni listi.

2. Izdajati se začne glasilo študentov FNT na oddelku za kemijo.

Potem pa so se začele zadeve počasi urejevati in umirjati.

Kot vse, kar se je pomembnega dogajalo na ustanovah, so tudi problematiko bojkota 11. 4 1972 obravnavali na univerzitetni konferenci ZK (Zveze komunistov) na FNT, kjer so se na začetku večino časa ubadali sami s seboj, saj je bila udeležba zelo slaba. Ugotovili so tudi, da ustvari fakulteta sicer dobre strokovnjake – inženirje, ki pa so zelo malo ali pa popolnoma nič družbeno angažirani. Dobro so usposobljeni za opravljanje izvršilne funkcije, medtem ko niso sposobni opravljati funkcije upravljanja, manjka pa jim tudi znanja za delo z ljudmi. Predlagali so, naj člani ZK po letnikih ustanovijo aktive ZK in s svojo dejavnostjo ter aktivnostjo pritegnejo za seboj sredino, v kateri delajo (1., str. 5). Ob tem sestanku so sprejeli stališče o bojkotu tudi študenti, člani Osnovne organizacije Zveze komunistov (OOZK) na kemiji.

OOZK smatra študentski bojkot predavanj in vaj kot radikalizacijo pozitivnih zahtev angažiranih študentov. Zavedamo se, da ta radikalizacija nujno rodi diferenciacijo med tistimi, ki jim resnično gre za izboljšanje študija, in med tistimi, ki hočejo le, da je njihovo delo čim manj zahtevno in odgovorno. To velja tako za študente, kot za profesorje. Če se obsoječi problemi ne bodo zadovoljivo reševali, bomo podprli študentski bojkot kot radikalen način reševanja nakopičenih problemov.

V aprilu 1972 je bila seja fakultetnega sveta, kjer so glede bojkota predavanj menili, da je bil v redu voden, da pa študentje niso izčrpali vseh možnosti za mirno rešitev problemov. Izražena je bila želja po večji kvalitativni in kvantitativni udeležbi študentov v samoupravnih organih fakultete(2., str. 2).

Bojkot na kemiji je bil tudi povod za program alternativne univerze, ki so ga izvedli študenti raznih fakultet, predvsem pa filozofske, med 21. in 23. aprilom 1972, v aprilu pa so potekali pripravljalni sestanki po fakultetah. Na kemiji je bil sestanek na to temo 3. 4. in ni bilo praktično nikogar(1., str. 8).

Teme

1. Kako poživiti delo študentske organizacije?

2. Kako si vi, naši dragi apolitični kolegi, zamišljate svojo vlogo v samoupravni družbi, katere »smetana« naj bi bili?

3. Kaj mislite o dejstvu, da mnogo študentov ob zanemarjanju telesne rekreacije postaja vojaški škart?

4. Kaj sploh pričakujete od fakultete?

Izvedli so tudi ekološko akcijo, Alternativna univerza za ukinitev nasilnega okolja z naslovom: Drevesa in trave v ostavki, ko so po ulicah hodili s plinskimi maskami. Projekt pa so utemeljili takole: Sosedu in otroku SUPERFILTER na nos. Ti ješ mene z avtom. V tovarnah jem za ceno dela soljudi. Svinčarna mi pobere (zlato ribico). V trgovini si kupim Spray des mortas. Pri ASTRI si kupim plinsko masko.

Komentar ZS: Mislim, da še danes redko kdo razume, kaj so hoteli povedati in doseči, in podobno je bilo tudi s številnimi drugimi aktivnostmi, ki so jih organizirali študenti družboslovnih ali celo filozofskih smeri.

Pomembno je bilo tudi, da so se glede na zahteve bojkota na seji mešane komisije (profesorji in študenti) 15. 5. 1972 dogovorili, da bodo pri nekaterih profesorjih (Perpar, Tišler, Dolar, Oman, Slivnik) in predmetih izvedene poskusne ankete, kjer bodo ugotovili, ali so ustrezne in jih v naslednjem letu opravili pri vseh predmetih(2., str. 2).

Študijska komisija FNT je na seji 18. 5. 1972 sprejela sklepe in predloge:

1. Z novim šolskim letom naj se uvede dopolnilne tečaje iz matematike, fizike in kemije za bruce z nezadostnim znanjem iz teh predmetov.

2. Vsak učitelj naj bi imel med vsako uro vsaj pet minut namenjenih za vprašanja študentov.

3. Fakulteta naj začne izdajati učne načrte po oddelkih.

4. Učitelji naj prostovoljno izvedejo ankete, ki jim bodo pomagale pri njihovem delu.

V 2. številki Informatorja, ki je izšel konec maja 1972, pa je bila kot zadnja vest objavljena odločitev dveh predavateljev (Oman, Tišler), da anket ne bosta izvedla (2., str. 5). M. Tišler je kasneje postal rektor ljubljanske univerze.

3. številka Informatorja je izšla konec oktobra 1972 in v njej so ocenili, da je borba za pogoje končana, da pa je vpis na kemijo vsako leto slabši, saj je bilo v četrtem letniku več študentov kot v prvem. Je pa bilo na Fakulteti za kemijo kar 93 članov študentov članov Zveze komunistov, ki so v tistem času obravnavali Titovo pismo in njegove teze o mladini(3., str. 3). Vendar očitno maloštevilčno in ne preveč zagnano, nad čemer je potarnalo vodstvo s sekretarjem Dragom Babičem in namestnikom Viktorjem Strauchom na čelu. Pohvaljena pa je bila poteza sekretarja, ki je dva nova člana povabil na pivo in s tem menda vsaj malo povečal interes študentov za vstop v ZK.

V 4. številki Informatorja, ki je izšla konec leta 1972, so poročali, da je bila izvedena skupščina študentov FNT oddelka za kemijo, kjer so zamenjali staro vodstvo in imenovali novo: predsednik je postal Mirko Bizjak, podpredsednika pa Stavber Stojan in Požar Miro. Prisotnih je bilo 84 študentov, kar je bilo zelo veliko.

Zanimivo je poročilo o zamenjavi vodstva:

Po kratkem uvodu in formalni izvolitvi delovnega predsedstva so stari organi podali poročilo o lanskem letu in to kljub slabemu delu v preteklem letu dokaj obširno in prepričljivo. Stari odbor je bil nato razrešen, česar se je najbolj razveselil dosedanji predsednik Strauch, ki se je znebil težke naloge, pa tudi nekateri študenti, ki so se znebili njega (4., str. 1).

Potekala je živahna razprava, v kateri je sodelovalo več profesorjev, med njimi tudi Aleksandra Kornhauser, ki je bila še kak mesec prej podpredsednica Kavčičeve vlade, zadolžena za izobraževanje. Verjetno je skupščina tudi pod njenim vplivom sprejela 16 sklepov, ki bi bili v večini ugodno sprejeti tudi v današnjem času.

Sklepi (4., str. 1-3):

1.Izboljšati je potrebno študijski uspeh in omogočiti, da se študij konča v 5 letih. Pregledati je treba predmetnik, uskladiti predmete in dati večji poudarek na osnovne predmete. Študenti naj se usmerijo v diplomsko delo že v 4. letniku, maksimalna dolžina diplomskega študija naj bo 3 mesece.

2. Pedagoško in družbeno delo predavateljev se mora bolj vrednotiti. Ankete naj postopoma prehajajo iz eksperimentalnih v obvezne in naj bodo merilo za delo učnega kadra. Potrebno je tudi delovanje študentov v reelekcijski in kadrovski komisiji.

3. Uveljavitev študentov v študijskem procesu, uvajanje modernejših učnih metod, vključitev študentov višjih letnikov v raziskovalno delo.

4. Povezava z ostalimi fakultetami in IO.

5. Še bolj se povezati s proizvodnim procesom (prakse, ekskurzije).

6. Nadaljevati z izdajo glasila - Informatorja.

7. Poveča naj se vrednotenje družbenega delovanja študentov.

8. Razširi naj se družbeno politično izobraževanje študentov (svobodna katedra, študijski večeri, predavanja).

9. Potrebno je poživiti športno in rekreacijsko dejavnost in formirati ustrezne komisije.

10. Ustanovi naj se socialno-ekonomska komisija.

11. Zahtevamo, da se v času skupščine ne vršijo predavanja /okoli te točke se je vnela razprava o neresnosti in nedelavnosti študentov, vendar so se duhovi obestransko pomirili in prepustili stvar situaciji v naslednjem letu.

V točkah 12 in 13 so obravnavali bolj tehnična vprašanja in kako doseči večjo odgovornost.

Proti koncu leta 1972 je padla Kavčičeva vlada, aktivnosti študentov na Fakulteti za kemijo pa so se zelo zmanjšale.

Pred počitnicami, aprila in maja 1973, sta izšli dve številki Informatorja. V aprilski številki je S. Stavber v uvodnem članku ocenil, da tako ne gre več dalje (5., str. 1-2), saj študentov zadeve ne zanimajo, kar ni čudno, saj so tudi iz seznama članov ZK, ki bi morali biti najbolj aktivni. Zanimivo je tudi poročilo iz sestanka članov ZS na fakulteti, kjer so precej članov črtali iz članstva (niso hodili na sestanke ali plačevali članarine), zamenjali tudi pol sekretariata in opravili glasovanje o spominskem domu v Kumrovcu. Po burni razpravi je bilo 19 članov za podporo izgradnje doma, 13 proti, dva pa sta se vzdržala (5., str. 4).

V majski številki je bilo spet precej stokanja nad nezainteresiranostjo in neaktivnostjo študentov (Gabršček S., 6., str. 5) in poročilo o izhodiščih za pripravo anket o pedagoškem delu (Bizjak, 5., str. 5 in 6), nekatere pa so na kemiji že izvedli in so v fazi analize. Zanimiv je bil rezultat ankete med študenti, katere akcije, ki jih izvaja študentska organizacija, so najbolj priljubljene. Pričakovan vrstni red: 1. Pivo, 2. Plesi, 3. Fuzbal, potem pa dolgo nič in sem in tja kakšna javna tribuna(6., str. 9).

V zadnji številki Informatorja v letu 1973, ki je izšla v novembru, se je opazilo, da se je že začel proces sprememb in reorganizacije v konceptu vključitve študentske organizacije v Zvezo mladine Jugoslavije, s čimer naj bi zagotovili uresničevanje skupnih in specifičnih interesov mladine in študentov.

V tej številki je študent Stojan Stavber (7., str. 3-4) analiziral vpis, Bizjak M. pa se je razpisal o pomenu sveta letnika(7., str. 5). Na fakultetah so namreč razvijali teze o pomenu sveta letnika kot osnovne celice samoupravljanja (in prispevki o tem so bili tudi v Informatorju), o pomenu in nalogah Zveze komunistov in njenih članov, pojavili pa so se tudi TOZDi, kar pa je bilo daleč od problemov in zanimanja študentov.

Zato na PZS, FNT, ki je bil 19. 10. 1973, ob začetku študijskega leta o problemih študija niso razpravljali, pač pa je bil poudarek na kadrovskih zadevah(7., str. 6).

Moje urednikovanje Infomatorja se je s tem končalo, uredništvo 8. številke oziroma 1. v letu 2014 je prevzel Boris Stevanovič, uvodni prispevek pa je napisal novi predsednik IOSŠ kemije Erik Kos (8,str. 2), ki je poskušal animirati študente k sodelovanju. S. Stavber je pripravil dve strani predlogov za spremembo študija na Fakulteti za kemijo, vendar ni bil več pravi čas za to, oblast je pozornost preusmerila na druge teme(8., str. 4-5).

Zanimivo je, da nihče od študentskih funkcionarjev v letih od 1970 do 1974 ni naredil kariere na Fakulteti za kemijo. Kljub ustreznim sposobnostim in angažiranjem, ali pa morda ravno zato.

Interno glasilo skupnosti študentov oddelka za kemijo, FNT kemija v Ljubljani

1. Informator, 1. številka, marec 1972
2. Informator, 2. številka, maj 1972
3. Informator, 3. številka, oktober 1972
4. Informator, 4. številka, december 1972
5. Informator, 5. številka, april 1973
6. Informator, 6. številka, maj 1973
7. Informator, 7. številka, november 1973
8. Informator, 8. številka, januar 1974