Tako kot vse knjige ima tudi knjiga »Milan Cunder, cena svobodomiselnosti«, ki jo je založilo Kulturno društvo Literarna družba Maribor na čelu z urednikom Marjanom Pungartnikom, svojo usodo. Knjiga, v kateri sta avtorja Tomaž in Juš Kšela popisala življenjsko usodo predvojnega učitelja na medicinski fakulteti, enega od prvih partizanskih zdravnikov, soustanovitelja popolne medicinske fakultete v Ljubljani, jetnika v nacističnih zaporih in taborišču, zapornika na Golen otoku in v Bileči ter po prestani krivični obsodbi iz zgodovine »izbrisanega« dr. Milana Cundra, je privedla do njegove sodne rehabilitacije ter njegovim »trem ne lahkim življenjskim« obdobjem dodala še »posmrtnega«.
Ker po naši zakonodaji nečaka dr. Cundra nista mogla sama na sodišče vložiti zahteve za rehabilitacijo, sta novinar Tomaž Kšela in odvetnik Primož Cunder 1. februarja 2019 vložila na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zahtevo za obnovo postopka zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani iz marca 1950 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani iz aprila 1950. Podrejeno sta tožilstvu predlagala, naj vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru dr. Milana Cundra.
30.aprila 2019 jima je tedanji Okrajni državni tožilec sporočil, da njunemu predlogu ni ugodil, češ da »niso podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka«. Predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je skladno z določbo 412. člena ZKP odstopil Vrhovnemu državnemu tožilcu RS. Ta je »prišel do sklepa, da zahteve v tem primeru ne more vložiti«. »Zahtevo za varstvo zakonitosti je po sedaj veljavni ureditvi tega izrednega pravnega sredstva mogoče vložiti, če je od odločite vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za ugotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (gl. prvi odstavek 420. člena ZKP),« je pojasnil.
Za odločitev je prek zdravniških krogov izvedel izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jernej Letnar Černič, ki je bil na portalu IUS-INFO 6. septembra 2019 kritičen do odločitve obeh tožilcev – okrožnega in vrhovnega. Okrožnemu tožilcu je očital, da je »pri svoji odločitvi zanemaril številne sodbe Ustavnega sodišča RS«, vrhovnemu tožilcu pa, da je nepravilno uporabil 420.člen ZKP, pri čemer je spregledal bogato sodno prakso Ustavnega sodišča o kršitvah človekovega dostojanstva in človekovih pravic. »V primerih krivično obsojenih v totalitarnem režimu bi moral biti vsakdo, ne samo družinski člani, upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ker gre za vprašanje uresničevanja človekovega dostojanstva v slovenski družbi, ki je tako individualna kot kolektivna vrednota,« je zapisal. Dodal je: »Vrhovno državno tožilstvo lahko na podlagi drugega stavka prvega odstavka 23.člena Zakona o popravi krivic spremeni svoje stališče in samo na Vrhovno sodišče vloži zahtevo za revizijo sodb…«
V knjigi »Milan Cunder, cena svobodomiselnosti«, ki je izšla jeseni leta 2021, je v prilogi »POST SCRIPTUM – NEUSPEŠEN POSKUS SODNE REHABILITACIJE« objavljena zahteva Tomaža Kšele in Primoža Cundra ter odgovora tedanjega okrožnega in tedanjega vrhovnega državnega tožilca, v opombah pa z njegovim dovoljenjem tudi omenjeni članek dr. Letnar Černiča iz portala IUS-INFO.
Zaradi epidemije covida 19 knjiga ob izidu ni bila javno predstavljena. Založnik KD Literarna družba Maribor na čelu z Marjanom Pungartnikom je predstavitev prestavil na leto 2022.
Kljub temu je 15. januarja 2022 v Nedelu izšla v rubriki »Priporočamo« predstavitev knjige »Milan Cunder, cena svobodomiselnosti«. Temu so sledile predstavitve knjige in priporočila za branje v različnih slovenskih časopisih in revijah, pa tudi odmevi v pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela.
4. marca 2022 je novi Vrhovni (generalni) državni tožilec RS Drago Šketa po proučitvi kazenskega spisa v zadevi leta 1950 obsojenega dr. Milana Cundra sam vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču RS je predlagal, da pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožb za očitana kazniva dejanja.
24. marca 2022 je senat Vrhovnega sodišča RS v sestavi Branko Masleša (predsednik), Barbara Zobec, Mitja Kozamernik, Marjeta Švab Širok in dr. Primož Gorkič s sodbo v imenu ljudstva ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo iz leta 1950 spremenilo tako, da je dr. Milana Cundra oprostilo. »Ker torej obdolženi Cunder s svojim ravnanjem ni izpolnil znakov nobenega kaznivega dejanja, temveč gre le za izražanje stališč v pogovoru, obsodba pa je bila, kot je zapisalo sodišče samo, zgolj namenjena politični prevzgoji profesorja na univerzi, da bo le tako ‘zadostil pričakovanjem in postal dejansko socialistični znanstvenik’, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in obsojenca iz razloga po 1. točki 358 člena ZKP obtožbe oprostilo ter s stroški postopka obremenilo proračun.«
Tako je profesor anatomije dr. Milan Cunder, ki je bil med prvimi profesorji na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani, 74 let po aretaciji in fizični odstranitvi iz medicinske fakultete in Univerze v Ljubljani po črki zakona zopet postal častivreden mož. V strokovni in univerzitetni javnosti je bil dr. Cunder rehabilitiran že prej, za kar ima največ zaslug predstojnica Inštituta za zgodovino medicine pri Medicinski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. Med drugim je bila po njeni zaslugi leta 2015 publikacija ob razstavi v NUK-u ob 500.letnici rojstva začetnika znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa posvečena »anatomu prof. dr. Milanu Cundru (1908 - 1970), ki po politični diskreditaciji in zaporu na Golem otoku doslej ni bil rehabilitiran«. Univerzitetne učitelje, ki so bili odpuščeni zaradi politično-ideoloških vzrokov, je rehabilitiralo tudi vodstvo Univerze v Ljubljani že v času, ko je bil rektor dr. Jože Mencinger.
Včasih smo se proti zaplembam časopisov borili s sintagmo, da je »nad knjigo treba iti s knjigo, ne z represijo«. Tokrat je uspelo s knjigo spremeniti krivično sodbo sodišča.
Tako kot vse knjige ima tudi knjiga »Milan Cunder, cena svobodomiselnosti«, ki jo je založilo Kulturno društvo Literarna družba Maribor na čelu z urednikom Marjanom Pungartnikom, svojo usodo. Knjiga, v kateri sta avtorja Tomaž in Juš Kšela popisala življenjsko usodo predvojnega učitelja na medicinski fakulteti, enega od prvih partizanskih zdravnikov, soustanovitelja popolne medicinske fakultete v Ljubljani, jetnika v nacističnih zaporih in taborišču, zapornika na Golen otoku in v Bileči ter po prestani krivični obsodbi iz zgodovine »izbrisanega« dr. Milana Cundra, je privedla do njegove sodne rehabilitacije ter njegovim »trem ne lahkim življenjskim« obdobjem dodala še »posmrtnega«.
Ker po naši zakonodaji nečaka dr. Cundra nista mogla sama na sodišče vložiti zahteve za rehabilitacijo, sta novinar Tomaž Kšela in odvetnik Primož Cunder 1. februarja 2019 vložila na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zahtevo za obnovo postopka zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani iz marca 1950 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani iz aprila 1950. Podrejeno sta tožilstvu predlagala, naj vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru dr. Milana Cundra.
30.aprila 2019 jima je tedanji Okrajni državni tožilec sporočil, da njunemu predlogu ni ugodil, češ da »niso podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka«. Predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je skladno z določbo 412. člena ZKP odstopil Vrhovnemu državnemu tožilcu RS. Ta je »prišel do sklepa, da zahteve v tem primeru ne more vložiti«. »Zahtevo za varstvo zakonitosti je po sedaj veljavni ureditvi tega izrednega pravnega sredstva mogoče vložiti, če je od odločite vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za ugotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (gl. prvi odstavek 420. člena ZKP),« je pojasnil.
Za odločitev je prek zdravniških krogov izvedel izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jernej Letnar Černič, ki je bil na portalu IUS-INFO 6. septembra 2019 kritičen do odločitve obeh tožilcev – okrožnega in vrhovnega. Okrožnemu tožilcu je očital, da je »pri svoji odločitvi zanemaril številne sodbe Ustavnega sodišča RS«, vrhovnemu tožilcu pa, da je nepravilno uporabil 420.člen ZKP, pri čemer je spregledal bogato sodno prakso Ustavnega sodišča o kršitvah človekovega dostojanstva in človekovih pravic. »V primerih krivično obsojenih v totalitarnem režimu bi moral biti vsakdo, ne samo družinski člani, upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ker gre za vprašanje uresničevanja človekovega dostojanstva v slovenski družbi, ki je tako individualna kot kolektivna vrednota,« je zapisal. Dodal je: »Vrhovno državno tožilstvo lahko na podlagi drugega stavka prvega odstavka 23.člena Zakona o popravi krivic spremeni svoje stališče in samo na Vrhovno sodišče vloži zahtevo za revizijo sodb…«
V knjigi »Milan Cunder, cena svobodomiselnosti«, ki je izšla jeseni leta 2021, je v prilogi »POST SCRIPTUM – NEUSPEŠEN POSKUS SODNE REHABILITACIJE« objavljena zahteva Tomaža Kšele in Primoža Cundra ter odgovora tedanjega okrožnega in tedanjega vrhovnega državnega tožilca, v opombah pa z njegovim dovoljenjem tudi omenjeni članek dr. Letnar Černiča iz portala IUS-INFO.
Zaradi epidemije covida 19 knjiga ob izidu ni bila javno predstavljena. Založnik KD Literarna družba Maribor na čelu z Marjanom Pungartnikom je predstavitev prestavil na leto 2022.
Kljub temu je 15. januarja 2022 v Nedelu izšla v rubriki »Priporočamo« predstavitev knjige »Milan Cunder, cena svobodomiselnosti«. Temu so sledile predstavitve knjige in priporočila za branje v različnih slovenskih časopisih in revijah, pa tudi odmevi v pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela.
4. marca 2022 je novi Vrhovni (generalni) državni tožilec RS Drago Šketa po proučitvi kazenskega spisa v zadevi leta 1950 obsojenega dr. Milana Cundra sam vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču RS je predlagal, da pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožb za očitana kazniva dejanja.
24. marca 2022 je senat Vrhovnega sodišča RS v sestavi Branko Masleša (predsednik), Barbara Zobec, Mitja Kozamernik, Marjeta Švab Širok in dr. Primož Gorkič s sodbo v imenu ljudstva ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo iz leta 1950 spremenilo tako, da je dr. Milana Cundra oprostilo. »Ker torej obdolženi Cunder s svojim ravnanjem ni izpolnil znakov nobenega kaznivega dejanja, temveč gre le za izražanje stališč v pogovoru, obsodba pa je bila, kot je zapisalo sodišče samo, zgolj namenjena politični prevzgoji profesorja na univerzi, da bo le tako ‘zadostil pričakovanjem in postal dejansko socialistični znanstvenik’, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in obsojenca iz razloga po 1. točki 358 člena ZKP obtožbe oprostilo ter s stroški postopka obremenilo proračun.«
Tako je profesor anatomije dr. Milan Cunder, ki je bil med prvimi profesorji na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani, 74 let po aretaciji in fizični odstranitvi iz medicinske fakultete in Univerze v Ljubljani po črki zakona zopet postal častivreden mož. V strokovni in univerzitetni javnosti je bil dr. Cunder rehabilitiran že prej, za kar ima največ zaslug predstojnica Inštituta za zgodovino medicine pri Medicinski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. Med drugim je bila po njeni zaslugi leta 2015 publikacija ob razstavi v NUK-u ob 500.letnici rojstva začetnika znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa posvečena »anatomu prof. dr. Milanu Cundru (1908 - 1970), ki po politični diskreditaciji in zaporu na Golem otoku doslej ni bil rehabilitiran«. Univerzitetne učitelje, ki so bili odpuščeni zaradi politično-ideoloških vzrokov, je rehabilitiralo tudi vodstvo Univerze v Ljubljani že v času, ko je bil rektor dr. Jože Mencinger.
Včasih smo se proti zaplembam časopisov borili s sintagmo, da je »nad knjigo treba iti s knjigo, ne z represijo«. Tokrat je uspelo s knjigo spremeniti krivično sodbo sodišča.
