Po robu temne ceste hodim Po temnem robu Zavita v meglice časa
Nad menoj sij – iznenada!.... Vem, da si ti Vrnem se v dan ko si odšel
Po robu temne ceste hodiš in vem, da pripravljaš bele rože na snidenje v vetru
Tiho znova tiktaka ura Le kdo jo je navil? Ustavila sem jo, ko si odšel Ali morda želiš nadaljevati s tisto minuto
Tisto uro – ustavljanja Spraševala se bom večno ali veš da ura tiktaka v meni da spremljam vse ure sveta in se sprašujem kdaj ustaviš uro mojega srca
Enkrat na leto grem tja – kakor filmska igralka
Zrem v daljavo in te vidim, kako me vabiš Vabiš na ples
Enkrat na leto, grem tja in nosim rože kot vsi drugi
A ne vedo da te nosim v srcu da te čuvam Da te čakam-na vratih vsak dan.
Enkrat na leto grem tja po črni spomin
Ko bomo peli skupaj - bo noč Prišle bodo ciganke in cigani bodo igrali
Ko bomo peli skupaj boš tudi ti med nami
Povabil boš slavca in vsi pevci bodo zapeli
Tisto pesem o življenju in o smrti
Jaz
Ne bom verjela zato me boš potegnil za sabo
Pokazal ml boš to belo in črno smrt
In ko ti še ne bom verjela me boš vzel s seboj
Skrita semena se sejejo pri dvajsetih
Potem kalijo dolgo dolgo predolgo
Celih šestinštirideset let
Ko čez sedem let vzkalijo poženejo steblo in cvet kar čez noč.
A ta cveti in odcveti-še isto noč
