(* 1. november 1882, Maribor, † 19. april 1973, Gradec, Avstrija), germanist, univerzitetni predavatelj v Budimpešti in univerzitetni profesor v Gradcu. Študiral je v Gradcu in na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1904. Od 1905. je opravljal delo srednješolskega profesorja na Dunaju, Salzburgu in Znojmu, od leta 1912 je vodil germanistične seminarje na Eötvös-visokošolskem kolidžu v Budimpešti, od 1923 je postal predavatelj za nemščino na budimpeštanski univerzi. Leta 1925 je začel s statusom srednješolskega profesorja predavati na germanistiki Univerze KF v Gradcu. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji leta 1938 je dokončno propadla njegova kandidatura za profesorja, ker so ga nacisti iz tega izločili. Leta 1943 so ga upokojili in ni mogel več predavati. Leta 1945 je postal profesor za sodobno nemško književnost na univerzi v Gradcu in je tam delal do upokojitve leta 1954. 1946. je postal dopisni član Akademije znanosti na Dunaju
Dela:
ZUR THEORIE DER TRAGÖDIE, C. Konegen, Wien 1907
DIE DEUTSCHE ROMANTIK UND DIE LANDSCHAFTSMALEREI, J. H. Ed. Heitz (Heitz & Mundel), Strassburg 1912
ZU A.W. SCHLEGELS »ION«, University of Michigan Library, Michigan 1912
WELT- UND KUNSTANSCHAUUNG DES »JUNGEN DEUTSCHLAND«. Studien zur Geistesgeschichte des XIX. Jahrhunderts. Österr. Bundesverlag Wien, Leipzig, 1930.
Vir:
Uwe Baur: Hugo (v.) Kleinmayr, Stimulus,1-2/1998,str. 3-12
http://sosa2.uni-graz.at/sosa/nachlass/person/kleinmayr/biographie.php
