Biti ženska
me bo naučil
čas,
me je naučil
travnik,
me bodo naučile
čebele.
Biti vrhovna ženska –
me bodo zaročili
hribi in doline,
me bodo poročili
gore in vodovja.
Biti nebesna matica
so me naučile praženske – zvezde,
me učijo prastarši – galaksije,
me stvárijo matere – nebule.
FOTON
Učitelj – modrec
pokliče v globoko jamo:
»Nisem več učitelj,
niti modrec.
Pletilka si,
zdaj pleti jamo zase.«
Ozrem se v hribovja,
moje telo je tam,
na dežju se obnavlja
in postaja(m).
»Gora si,
zdaj žívi v divjini.«
Dež sem že zdavnaj bila;
tako redko se vidiva
v njegovi obliki.
Svetlobni foton sem,
zato živim.
JUTRA
Jutra živim
v belini obstoja –
skupaj s smreko
na moji strani,
s smolo
v moji krvi,
se stapljam
(po) drevesno,
in pričakujem
boginjo,
da spije
moj smolnati sok.
ŽIVLJENJE
Prepletati,
spletati,
zapletati,
odpletati,
pripletati
niti življenja
bo zame
seme,
drevo,
gozd,
nebo.
SRCE
Stapljajoč se skozi um,
srce, ti veš –
ljubezen dam
brez pričakovanj,
zato ni bolečine
ni strahu,
srce polno upa dam,
v zameno
nova gora postajam.
ZORIM
Zorim –
še najboljši med
zori
z mano;
če se odločiš
piti
medico,
mi poglej
pogumno
v oči.
SAMOTA
Udobna samota
v dneh,
ko kaos družbe
zame ni dosegljiv,
Udobna misel
spomina ali prihodnosti
na toplejše dni
golote drevesa.
Udoben občutek
prihajajoče minljivosti,
medtem
ko medeni um spi.
KADAR SPIVA
Kadar spiva, se toplota najinih teles
prepleta
in valovanje zraka skozi dih
prosto pada.
Kadar spiva, utrip srca prosto teče
notri, ven
in koža se sprošča ob spuščanju
pljučnih mešičkov.
Kadar spiva, dlake počivajo na mestu
brez premika
in lasje se prepletajo z glavo,
polno sanj.
Kadar spiva z nogo ob nogi
bosa,
prsti na nogah iščejo tvoje za
lahen dotik.
Kadar spiva, zavest živi v možganih
popolnoma živa
in ljubezen je stalnica, ki naju premika
naprej, nazaj.
SINTEZA
Sem sinteza.
Zaraščam se kakor zrak v skale.
Voda sem, ki diha s tabo,
in valujoče kopno na dnu.
Sem harmonija.
Brstični popek ukrivljenega ohrovta.
Osmoza sem, ki hrepeni po fotosintezi,
in valujoče kopno na dnu.
Sem simfonija.
Starodaven napev zarjavele trobente.
Nepravilna nota v pravilnosti
in valujoče kopno na dnu,
Sem vesolje.
Supernova,
krvni tlak
in beseda valujočega kopna na dnu.
ŽENSKA
Biti ženska
me bo naučil
čas,
me je naučil
travnik,
me bodo naučile
čebele.
Biti vrhovna ženska –
me bodo zaročili
hribi in doline,
me bodo poročili
gore in vodovja.
Biti nebesna matica
so me naučile praženske – zvezde,
me učijo prastarši – galaksije,
me stvárijo matere – nebule.
FOTON
Učitelj – modrec
pokliče v globoko jamo:
»Nisem več učitelj,
niti modrec.
Pletilka si,
zdaj pleti jamo zase.«
Ozrem se v hribovja,
moje telo je tam,
na dežju se obnavlja
in postaja(m).
»Gora si,
zdaj žívi v divjini.«
Dež sem že zdavnaj bila;
tako redko se vidiva
v njegovi obliki.
Svetlobni foton sem,
zato živim.
JUTRA
Jutra živim
v belini obstoja –
skupaj s smreko
na moji strani,
s smolo
v moji krvi,
se stapljam
(po) drevesno,
in pričakujem
boginjo,
da spije
moj smolnati sok.
ŽIVLJENJE
Prepletati,
spletati,
zapletati,
odpletati,
pripletati
niti življenja
bo zame
seme,
drevo,
gozd,
nebo.
SRCE
Stapljajoč se skozi um,
srce, ti veš –
ljubezen dam
brez pričakovanj,
zato ni bolečine
ni strahu,
srce polno upa dam,
v zameno
nova gora postajam.
ZORIM
Zorim –
še najboljši med
zori
z mano;
če se odločiš
piti
medico,
mi poglej
pogumno
v oči.
SAMOTA
Udobna samota
v dneh,
ko kaos družbe
zame ni dosegljiv,
Udobna misel
spomina ali prihodnosti
na toplejše dni
golote drevesa.
Udoben občutek
prihajajoče minljivosti,
medtem
ko medeni um spi.
KADAR SPIVA
Kadar spiva, se toplota najinih teles
prepleta
in valovanje zraka skozi dih
prosto pada.
Kadar spiva, utrip srca prosto teče
notri, ven
in koža se sprošča ob spuščanju
pljučnih mešičkov.
Kadar spiva, dlake počivajo na mestu
brez premika
in lasje se prepletajo z glavo,
polno sanj.
Kadar spiva z nogo ob nogi
bosa,
prsti na nogah iščejo tvoje za
lahen dotik.
Kadar spiva, zavest živi v možganih
popolnoma živa
in ljubezen je stalnica, ki naju premika
naprej, nazaj.
SINTEZA
Sem sinteza.
Zaraščam se kakor zrak v skale.
Voda sem, ki diha s tabo,
in valujoče kopno na dnu.
Sem harmonija.
Brstični popek ukrivljenega ohrovta.
Osmoza sem, ki hrepeni po fotosintezi,
in valujoče kopno na dnu.
Sem simfonija.
Starodaven napev zarjavele trobente.
Nepravilna nota v pravilnosti
in valujoče kopno na dnu,
Sem vesolje.
Supernova,
krvni tlak
in beseda valujočega kopna na dnu.
