(* 2. avgust1859, Schässburg, Transilvanija, Avstro-Ogrska, zdaj Romunija – † 3. februar 1922, Gradec, Avstrija). Rodil se je kot prvorojeni sin Georga Samuela Friedrigerja in Katharine Elizabeth Hermann. Po posredovanih podatkih je bil oče Fritza Friedrigerja, Samuel Friedriger, predelovalec kož in mestni učitelj. Fritz je obiskoval meščansko šolo in nižjo gimnazijo v Transilvaniji. Po končanem osnovnem šolanju se je izučil za gradbenega mojstra. Verjetno se je zaposlil na Ogrskem, ker ga profesor Hansen omenja, kot študenta akademije z Ogrske. Iz časa študija (Friedrigerja je bil leta 1884 star 25 let) se je ohranila knjiga njegovih pesmi, kjer se Friedriger podpisuje kot študent arhitekture. Ohranjen je zelo dragocen dokument, posetnica Friedrigerjevega profesorja Teophila von Hansena, kjer je na drugi strani Hansen napisal priporočilo gradbenemu direktorju vitezu von Premsigerju, kjer mu Friedrigerja priporoča kot enega od svojih najboljših učencev in ga prosi, da bi mu omogočil razstavo. Ni natančno znano, kje je Friedriger po končanem študiju na Dunaju deloval. Ohranil se je dokument iz Jablonca na Češkem, kjer ga lovsko društvo vabi na otvoritev lovskega doma, ki je bil zgrajen po njegovih načrtih, kar je v testamentu zapisal tudi njegov oče. Kot gradbeni mojster in akademski arhitekt je pridobil koncesijo 11.10.1878 in se je zaposlil pri knezu Edmundu Bathyaniju kot predstojnik in načrtovalec mestnih četrti v Budimpešti. Domnevamo, da je Fritz Friedriger leta 1889 služil vojsko v takratni Avstro-Ogrski in to na Ogrskem. Po končani vojski se je leta 1890 poročil s 16 letno Berto Saybold, v Kormendu na Ogrskem. V zakonu z njo sta se mu rodili sin Fritz 14. 8. 1891 in Greta 27. 9. 1892 v Kormendu in po preselitvi v Mariboru še sin Erich (14. 3. 1894) in Willhelm Carl (12. 8. 1895) Leta 1897 mu je umrla prva žena Berta.Tega leta je Friedriger pridobil koncesijo za stavbno obrt v Mariboru. Pričel je delati kot arhitekt in stavbni mojster skupaj z Robertom Schmidtom, ki je registriral v Mariboru stavbno obrt leta 1896. Leta 1900 se je poročil drugič z Wilhelmino Stanek, rojeno leta 1878 v Ptuju (Ta je leta 1892 končala meščansko šolo v Mariboru). Leta 1900 je Friedriger stanoval na Volksgarten Gasse. Leta 1901 se je verjetno zaposlil v Budimpešti, ker je tega leta v budimpeštanskem časopisu izšel članek z naslovom Novi časi, novi ljudje. Domnevamo, da so bili v času njegovega bivanja v Budimpešti njegovi otroci pri njegovih starših v Transilvaniji. Za svojo številčno družino je Friedriger zgradil leta 1910 družinsko vilo na sedanji Mladinski 45 v Mariboru in jo poimenoval po svojem rojstem kraju »Villa Transsylvania«. Leta 1913 mu je umrl sin Fritz. Leta 1910 se je pri njem zaposlil za 20 let mlajši Max Czeike. Leta 1912 je Friedriger kupil zemljišče in je na njem zgradil nekaj najemnih stanovanjskih hiš na Linhartovi, Popovičevi, Kettejevi ul. in Radvanjski cesti. Fritz Friedriger je omogočil izobrazbo vsem svojim otrokom. Leta 1914 se je začela 1. svetovna vojna in njegova sinova Willi in Erich so vpoklicali v vojsko K. u. K. armade. Fritz Friedriger je bil 25 let gradbeno dejaven v Mariboru. Oblikoval je stanovanjske hiše, javne stanovanjske objekte, šest let je bil član skupnosti graditeljev, bil je občinski svetnik in vodja regulacijskega načrta Maribora. Bojeval se je za novo podobo mesta Maribora, onemogočen, kot piše v poslovilnem pismu v Marburger Zeitung, odstopil s funkcije mestnega svetnika in vodje regulacijskega načrta z željo, da bi njegovi nasledniki imeli več sreče in manj muke kot jo je imel on. Razočaran je leta 1920 prodal vilo Transsylvanijo in je zadnjo hišo zgradil v Gradcu leta 1920.
Vir: Raziskava učencev Srednje gradbene šole Maribor Roka Goloba in Petra Cafuta, mentor je bila dipl inž. gradbenišva Eve Dvořáková, v raziskavi pa sta sodelovala tudi Metka Gselman in Tomaž Kavnik. (Onemogočeni arhitekt Fritz Friedriger - Cobiss
