(* 10. november 1882, Maribor – † 12. december 1971, Dunaj)), avstrijski pisatelj. Rodil se je na Kaiser Strasse, današnji Krekovi ulici 4. Pri štirih letih se je družina preselila na Dunaj. Po gimnaziji je študira germanistiko in umetnostno zgodovino (1905) in takrat tudi začel objavljati pesmi. Prve svetovne vojne se je udeležil kot prostovoljec in se je na predlog Viktorja von Geramba ukvarjal s slavnostnimi in ljudskimi igrami. V tridesetih letih se je priključil avstrofašizmu in je med drugimi avstrijskimi avtorji demonstrativno izstopil iz PEN kluba, ker je ta obsodil sežig knjig v Nemčiji leta 1933. Leta 1937 je postal predsednik Zveze nemških pisateljev Avstrije, ki je bila blizu nacistom še v času prohibicije, in je navdušeno odobraval priključitev Avstrije. Vendar njegov odnos do nacizma ni čisto enoznačen. Prijavil se je za članstvo v NSDAP, vendar je svojo prijavo umaknil. Goebbels je prepovedal izvajanje dveh njegovih iger in tudi nasprotoval podelitvi Grillparzerjeve nagrade Mellu, a jo je na intervencijo Josepha Nadlerja (literarnega vedca) vendarle dobil. Bil pa je v dobrih odnosih z gauleiterjem Badurjem von Schirach, ki mu je ob 60-letnici podelil častni prstan Dunaja. Po vojni je bil osvobojen obveznosti denacifikacije, ker je izjavil, da je nosil značko NSDAP samo zato, da je zaščitil svoje ogrožene prijatelje in ker da je bil proti neredu. Po vojni je bil glavni predstavnik katoliškega pesništva v Avstriji. V slovenščino je prevedena samo Igra apostolov (Lovro Kaselj, Celovec 1980).
