* 31. marec 1941, Solbica, Rezija), pesnik, pisatelj, kult. in socialni delavec. Oče mu je umrl v nemškem taborišču. Končal je malo semenišče, licej in prvi letnik bogoslovja v Vidmu in Veroni, bil posvečen v duhovnika (1965), študiral je v Louvainu (Belgija) psihologijo, bil nekaj časa kaplan v Tablji/Pontebba in v Bergamu. Pustil je duhovniško službo, delal v tovarni, pri zavarovalnici, od 1978-83 je bil deželni vodja Associazione regionale cooperative agricole, ki je vključena v Lega delle cooperative. 1977. je ustanovil kmetijsko zadrugo »Ta rožina dolyna«, da bi poživil gosp. dejavnost v Reziji. 1983 se je začel ukvarjati z drugim načrtom, ki se je uresničil z ustanovitvijo majhnega, a tehnološko razvitega obrata MIR, ki mu načeluje od 1985.
1985 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Baside in se z njo uveljavil kot eden najboljših modemih rezijskih pesnikov. Pesmi so napisane v rezijskem solbiškem narečju, Marko Kravos jim je dodal prevod v knjižni slov. in spremno besedo. Vseh pesmi je 27 in so razdeljene v dva dela: osebne izpovedi in pesmi o Reziji. Prvič je ga je predstavil prof. Pavle Merku v ljubljanski Sodobnosti 1980, št. 1, kjer je priobčil šest pesmi. Drugič so izšle njegove pesmi v italijansko-rezijski antologiji Autori resiani (1984). Za zbirko Baside je dobil 7. febr. 1986 nagrado Prešernovega sklada.
Publikacije:
RESIA, IT LINGUAGGIO DELLA TERRA E DEL PANE - REZIJA: JEZIK ZEMLJE, JEZIK KRUHA: NAČRT DRUŽBENOGOSPODARSKEGA IN KULTURNEGA RAZVOJA REZIJE, ZTT Trst 1981
BASIDE, pesniška zbirka, ZTT Trst 1981
BASIDE - mi samo izde, ti ke baj si?, zbornik, samozaložba, Videm 2007
SANJALAVI / INDIZI, pesniška zbirka, samozaložba, Videm 2018
