pa vendar nisem nikoli izvedel, kako
je z življenjem v nadaljevankah. vsi
si natakajo nekakšno žganje v kozarce,
potem pa zgori ranč ali kaj takega.
oče, že nekaj let invaliden, posesti noče
prepustiti sinovom, oni pa so že
nestrpni in častihlepni in dobro znajo
ravnati s puškami. zakaj nisem v gimnaziji
hodil k strelskemu krožku? ker sem
pri železnikih kupoval kitare? ker sem
bil poduhovljen? znal sem nekaj nemških
pesmi o strelskem orožju in lovcih,
a tisto zato, ker so jih stari starši igrali
na klavir in violino. fuchs, du hast die
gans gestohlen je bila v taki zasedbi
podobna kaki lizstovi zadevi, medtem ko
so pesmi freddyja quinna, denimo
junge, komm bald wieder, zvenele bolj
straussovsko. od straussa sem se naučil,
da pošten človek nikoli ne hodi sam po
dunajskih gozdovih, vedno mora imeti
kakšno družbo. nadaljevanke lahko
gleda sam, hlipanje ni vedno prijetno.
razen če je že vnaprej dogovorjeno.
II.
kdor je res napisal kekca, naj dvigne
roko, zaslužil si jo je. dvigne jo s temle
kuponom pri blagajni med deseto uro
dopoldne in šesto popoldne. zapiramo
sicer ob osmih, a v zadnjih dveh urah
ponavadi pride največ strank. nekatere
usmerjamo tudi v poslovalnico na
severni strani mesta, malo čez obvoznico,
druge pošljemo 1200 km v brent cross.
tudi josip vandot je to počel, hodil je v
brent cross, gotovo je tam slišal o kekcu.
če je tudi igral klavir v avli veleblagovnice,
tega ni nikjer zapisal. naslednjič ga bo
treba vzeti bolj resno, poslati ponj kočijo
in sedem konj. nato ga tam pustiti in
prekiniti vse stike z njim. avtobusi že vejo,
kje ga morajo odložiti. vas pa prosim, gospa,
da sami vtaknete kartico v čitalec, saj veste,
varstvo zasebnosti, pa še nestične so. josip?
on ima jutranji turnus.
III.
napačnega človeka imate, to se mi je
zazdelo že po prvi kavi. vaš zaposlitveni
načrt je pomanjkljiv, a zato vam še ni
treba zehati v družbi. ljudje tudi ne
sestopijo več s koles v centru mesta,
kot se je to spodobilo, a morda je to
zaradi zavarovalnin. premije so dandanes
višje. to rekši, veli kočijažu, naj konje
ustavi. prekmalu so se zbudili, to spet
ni prav. zehajo, vidite?
I.
pa vendar nisem nikoli izvedel, kako
je z življenjem v nadaljevankah. vsi
si natakajo nekakšno žganje v kozarce,
potem pa zgori ranč ali kaj takega.
oče, že nekaj let invaliden, posesti noče
prepustiti sinovom, oni pa so že
nestrpni in častihlepni in dobro znajo
ravnati s puškami. zakaj nisem v gimnaziji
hodil k strelskemu krožku? ker sem
pri železnikih kupoval kitare? ker sem
bil poduhovljen? znal sem nekaj nemških
pesmi o strelskem orožju in lovcih,
a tisto zato, ker so jih stari starši igrali
na klavir in violino. fuchs, du hast die
gans gestohlen je bila v taki zasedbi
podobna kaki lizstovi zadevi, medtem ko
so pesmi freddyja quinna, denimo
junge, komm bald wieder, zvenele bolj
straussovsko. od straussa sem se naučil,
da pošten človek nikoli ne hodi sam po
dunajskih gozdovih, vedno mora imeti
kakšno družbo. nadaljevanke lahko
gleda sam, hlipanje ni vedno prijetno.
razen če je že vnaprej dogovorjeno.
II.
kdor je res napisal kekca, naj dvigne
roko, zaslužil si jo je. dvigne jo s temle
kuponom pri blagajni med deseto uro
dopoldne in šesto popoldne. zapiramo
sicer ob osmih, a v zadnjih dveh urah
ponavadi pride največ strank. nekatere
usmerjamo tudi v poslovalnico na
severni strani mesta, malo čez obvoznico,
druge pošljemo 1200 km v brent cross.
tudi josip vandot je to počel, hodil je v
brent cross, gotovo je tam slišal o kekcu.
če je tudi igral klavir v avli veleblagovnice,
tega ni nikjer zapisal. naslednjič ga bo
treba vzeti bolj resno, poslati ponj kočijo
in sedem konj. nato ga tam pustiti in
prekiniti vse stike z njim. avtobusi že vejo,
kje ga morajo odložiti. vas pa prosim, gospa,
da sami vtaknete kartico v čitalec, saj veste,
varstvo zasebnosti, pa še nestične so. josip?
on ima jutranji turnus.
III.
napačnega človeka imate, to se mi je
zazdelo že po prvi kavi. vaš zaposlitveni
načrt je pomanjkljiv, a zato vam še ni
treba zehati v družbi. ljudje tudi ne
sestopijo več s koles v centru mesta,
kot se je to spodobilo, a morda je to
zaradi zavarovalnin. premije so dandanes
višje. to rekši, veli kočijažu, naj konje
ustavi. prekmalu so se zbudili, to spet
ni prav. zehajo, vidite?
